Poplave v mestu vse pogostejši prizor. Zakaj?
Vreme Murski Soboti v minulih tednih ni prizaneslo. Močna neurja, ki so se razbesnela nad večjim delom Pomurja, so mesto zasula z obilnimi padavinami, udarila je tudi toča. Predvsem 22. junija in 2. julija smo v mestu tako bili priča velikim poplavam.
Kot smo poročali, so se pod vodo znašle celo prometne površine. Meteorne vode so zalile Kocljevo, Slomškovo, Slovensko ter Cvetkovo ulico. Prav tako je poplavljalo kleti stanovanjskih in gospodarskih objektov ter podvoze po mestu. Žal se to še zdaleč ni zgodilo prvič; pravzaprav velike poplave ob močnih deževjih postajajo stalnica.
Se bomo z aktualnimi razmerami morali sprijazniti?
Huda neurja, ki smo jih v preteklosti spremljali pretežno le na televiziji, se v zadnjih letih vse pogosteje pojavljajo tudi pri nas. Ne gre torej zanikati, da se srečujemo z velikimi podnebnimi spremembami. Ker gre pričakovati, da bo tovrstnih pojavov v prihodnje vse več, je morda smiselno intenzivneje razmišljati v smeri prilagajanja vremenskim težavam že ob gradnji stanovanjskih objektov.
Kljub temu se ob neprijetnih prizorih poplavljenih ulic poraja vprašanje, ali bi lahko v danih razmerah storili še več. Z vprašanji smo se obrnili na Komunalo Murska Sobota ter preverili, ali težava morda tiči tudi v sami kanalizaciji in kako bi se nevšečnostim s poplavami v prihodnje lahko izognili.
Zapadlo dvakrat več vode, kot zmore sistem
V Javnem podjetju pojasnjujejo, da vzrok za nedavne poplave tiči v veliki količini padavin, zapadlih v zelo kratkem času, ki je presegla kapacitete odvajanja kanalizacijskega sistema.
Po podatkih hidrometeorološke postaje Rakičan je v zadnjem nalivu na primer padlo 45,5 l/m2 padavin, pri čemer pa je bistven tudi sam časovni interval, saj je velika razlika, če je količina padavin enakomerno porazdeljena čez cel dan oziroma zgoščena v slabe pol ure.
Po oceni vodstva Komunale je v omenjenem primeru šlo za dvakrat več vode, kot jo soboški sistem zmore normalno odvesti;
»Tudi nalivi s takšno intenziteto se po statistiki ARSO dogajajo na več let, tokrat pa smo imeli dva v dveh tednih,« razlagajo.
Hkrati poudarjajo, da se s podobnimi težavami in poplavnimi vodami soočajo tudi druga mesta, tako v Sloveniji kot v tujini.
Najbolj obremenjeno središče mesta in Černelavci
V Murski Soboti so po ugotovitvah pristojnih z vidika poplav ob obilnih deževjih sicer težavna predvsem območja, priklopljena na Glavni in Severni kolektor:
»Torej mestno jedro in naselje Černelavci. Še posebej so izpostavljene nižje ležeče lege in tereni.«
Pa je na dlani tudi kakšna rešitev oziroma ali gre pričakovati, da bo načrtovana prenova mestnega središč odpravila oziroma vsaj omilila tudi to težavo?
Po besedah odgovornih je izvedba ukrepov, kot so dodatni kanali, povečanje presekov kanalov, zadrževalni bazeni ali razbremenilniki, možna, a morajo vsi ukrepi biti usklajeni, upoštevajoč Hidravlični preračun za kanalizacijski sistem.
»Delna težava je tudi omejen pretok na Centralni čistilni napravi Murska Sobota v potok Ledava,« še dodajajo v soboški Komunali.
Ob tem poudarjajo, da bi pravilno in usklajeno izvedeni ukrepi resda omilili stanje, vendar pa sto-odstotne varnosti preprosto ni.