Pomurski župani so se v ponedeljek v Murski Soboti delovno sestali s pomurskimi poslanci Državnega zbora.
Delovnega srečanja se je udeležilo 17 županov in štirje poslanci ter predsednik Razvojnega sveta regije, predstavniki pogodbenega partnerstva RRA ter nosilci regijskih projektov, vključenih v Dogovor za razvoj regije. Namen srečanja s poslanko Marijo Bačič in poslanci Duško Radičem, Jožefom Horvatom in László Gönczem je bil predstavitev projektov, vključenih v Dogovor za razvoj Pomurske regije 2016-2019.
Sistematično ukinjanje regijskih institucij in javnih podjetij
Udeležence so seznanili z vsebino projektov z namenom pridobitve podpore pri zagotavljanju sredstev za te projekte, ki jih trenutno pred začetkom teritorialnega dialoga na resornih ministrstvih ni na razpolago. Poslanci so pozdravili regijske projekte ter zagotovili, da bodo te po najboljših močeh zastopali. V nadaljevanju so pomurski župani poslance seznanili s ključnimi problemi ter izpostavili sistematično ukinjanje regijskih institucij in javnih podjetij (ukinjanje bank, pošte, invalidske komisije…) ter prelaganje vedno več nalog in pristojnosti na občine ob sočasnem zmanjševanju sredstev. Kar pa posledično pomeni izgubo delovnih mest, zmanjšanje števila prebivalcev v regiji, odseljevanje mladih iz regije in staranje prebivalstva, povečanje revščine in socialnih problemov, zmanjševanje podjetniške aktivnosti.
Izpostavili so, da trenutna povprečnina zadošča za pokrivanje obveznih nalog, za razvoj pa zmanjkuje sredstev, pri čemer bo tako manjša investicijska aktivnost občin posledično prispevala k znižanju gospodarske rasti v regiji.
Poskus centralizacije?
Župani in poslanci so bili enotnega mnenja, da je to nedopustno in da gre za očiten proces centralizacije države ter izpostavili pomen pokrajinizacije, ki pred leti ni bila uspešno implementirana. Na delovnem srečanju so se dotaknili tudi migrantske politike z apelom, da se zagotovi enakopravnost državljanov na način, da pravice migrantov ne bodo večje od pravic slovenskih državljanov. Na koncu so se udeleženci delovnega srečanja dotaknili še Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uredba MEDO).
Uredba MEDO v trenutni obliki ne odraža realnega stanja in siromaši podeželje iz naslova dragih investicij (do 5-krat višji stroški na podeželju) in redke poseljenosti, kar pomeni višje omrežnine in večje finančne obremenitve za pomurska gospodinjstva ter poslance zaprosili za pomoč pri pravični implementaciji Uredbe MEDO oziroma njeni spremembi.
