Odziv Ceropa: Ugotovitve računskega sodišča zelo enostranske, nadaljnji postopki niso potrebni

Poročali smo o porevizijskem poročilu, v katerem je računsko sodišče večino popravljalnih ukrepov Ceropa in občin ustanoviteljic ocenilo kot delno zadovoljive ali zadovoljive.

Določene pomanjkljivosti, med drugim povezane z investicijo v Mensano, pa po oceni revizorjev niso bile zadovoljivo odpravljene. Revizijski postopek je bil tako s porezivijskim poročilom in s sklepom o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja tudi formalno končan. Sedaj so se ponovno oglasili tudi v vodstvu javnega podjetja.

Računsko sodišče brez razumevanja

Kot so poudarili, je računsko sodišče postopek revizije zaključilo z ugotovitvijo, da pri poslovanju podjetja in nadzoru občin ustanoviteljic ni prišlo do hudih kršitev dobrega poslovanja in da nadaljnji postopki niso potrebni. Obenem, poudarjajo v podjetju, so večino ukrepov za odpravo pomanjkljivosti v podjetju že realizirali.

V Ceropu so spomnili tudi na pravno mnenje, ki so ga naročili pri Inštitutu za javno upravo, a da s strani revizorjev niso bili deležni razumevanja.

»Ugotovitve Računskega sodišča so vsekakor zelo enostranske, ker se je presojalo poslovanje podjetja le na osnovi sodil o odvisnosti podjetja od ustanoviteljic in principa uporabe presežka tržnih dejavnosti, niso pa bili v sodila zajeti temeljni postulati, zaradi katerih je bilo podjetje ustanovljeno in tudi ne ekonomski dosežki, kakor tudi ne širši družbeni vpliv podjetja na socialne razmere v ruralnem območju, kjer deluje,« so zapisali. 

Cerop prehiteva ostale regijske centre v državi

V javnem podjetju so v bran vzeli tudi občine ustanoviteljice, katerim je računsko sodišče očitalo neučinkovitost pri nadzoru delovanja Ceropa. To po mnenju vodstva podjetja ne drži, »saj so se na sejah organov podjetja, vodstvo podjetja in župani občin ustanoviteljic oziroma njihovi pooblaščenci o vseh področjih delovanja podjetja vedno odkrito pogovarjali. Čeprav pri nekaterih vprašanjih ni bilo 100-odstotnega soglasja, je večina sklepov in dogovorov bila sprejeta z veliko (več kot dvotretjinsko) večino«.

Izpostavili so tudi Medgeneracijsko središče v Murski Soboti, ki predstavlja enega izmed glavnih očitkov računskega sodišča. Po mnenju Ceropa gre za dejavnosti, ki dopolnjujejo temeljno dejavnost podjetja na področju ravnanja z odpadki.

»Gotovo je podjetje Cerop pri vseh teh vsebinah pred ostalimi v Sloveniji. Pri tem smo se zgledovali predvsem po podobnih projektih, ki uspešno potekajo v skandinavskih državah in tudi nekaterih jedrnih državah Evrope,« so zapisali.  

Apel za zbiranje odpadkov

Ponovno pa je govora tudi o želji, da Cerop prevzame še tretjo gospodarsko javno službo - zbiranje odpadkov.

»V okviru regijskega centra za ravnanje z odpadki je bila namreč zgrajena tudi vsa infrastruktura za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja odpadkov, ki pa je podjetje Cerop ne izvaja, temveč občine ustanoviteljice izvajanje te javne službe prepuščajo drugim podjetjem. Iz naslova te infrastrukture podjetju nastajajo stroški, prihodkov pa dejansko ni,« so zapisali.

Občine ustanoviteljice podpirajo nadaljevanje zgodbe

Kot so dodali v zaključku odziva, bo javno podjetje Cerop tudi v prihodnje uspešno uresničevalo okoljske, socialne in ekonomske zaveze, vstop zasebnega kapitala pa bi bil po njihovem mnenju neupravičen in nelegitimen.

»Občine ustanoviteljice podjetja Cerop se namreč zavedajo, da imajo v slovenskem merilu vzorno urejen center za ravnanje z odpadki, ki posluje odlično. Na podlagi potrjenega razvojnega programa za obdobje do leta 2027 pa so občine podjetju Cerop tudi izkazale podporo za nadaljevanje uspešne zgodbe,« so še navedli v zaključku odziva.