Osnutki pokrajinske zakonodaje so v javni razpravi preden bodo šli v sprejem državnemu zboru, znani pa so tudi predlogi grbov in zastav desetih pokrajin.
Pobudo za ustanovitev pokrajin je v zaključni fazi, saj je začel teči rok javne obravnave, v katerem so občinski sveti slovenskih občin pozvani, da se do 1. marca 2021 opredelijo do osnutkov pokrajinske zakonodaje. V tem času tako poteka zbiranje mnenj, predlogov, pripomb in pobud, nato pa bo pokrajinsko zakonodajo državni svet predložil v sprejem državnemu zboru.
Pomurska pokrajina s sedežem v Murski Soboti
Spomnimo, pobuda za pripravo predlogov pokrajinske zakonodaje je prišla s strani predsednika RS Boruta Pahorja, predsednika državnega sveta Alojza Kovšce, ter predsednika Skupnosti občin Slovenije Aleksandra Jevška, predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja in predsednika Združenja mestnih občin Slovenije Gregorja Macedonija, lansko leto.
Zakonodajo je pripravljala strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika, ki so tako pripravili tri osnutke zakonov: Zakon o ustanovitvi pokrajin, Zakon o pokrajinah in Zakon o financiranju pokrajin.
-
Slovenija | 16 komentarjevUSTANOVITEV POKRAJIN: Ne pomurska ali prekmursko-prleška, se bo naša pokrajina imenovala murskosoboška pokrajina?
-
Gospodarstvo | 1 komentarjevUstanovitev pokrajin: Koronavirus razgalil slabosti centraliziranega vodenja in upravljanja države
-
Gospodarstvo | 3 komentarjevSkupne uprave pomurskih občin: Več skupnih nalog, več zaposlitev
-
Slovenija | 23 komentarjevPosvet pri predsedniku države: Pomurska ali Prekmursko-prleška pokrajina?
Sedež Pomurske pokrajine bo v Murski Soboti, sedež Sveta občin pa v Gornji Radgoni. Prvi Pokrajinski svet Pomurske pokrajine predvideva 32 članov. Manj članov od Pomurske bi imela le Dolenjsko-belokranjska pokrajina, kjer je predvidenih 31 članov, Goriška pokrajina pa bi imela isto število članov pokrajinskega sveta kot Pomurska.
Zakonodajni predlog predvideva datum konstituiranja pokrajin s 1.1.2023 po uveljavitvi zakonov, s katerimi se uredi status pokrajin, financiranje pokrajin in volitve v organe pokrajin.
Osnutek predvideva ustanovitev desetih slovenskih pokrajin:
- Dolenjsko-belokranjska pokrajina,
- Gorenjska pokrajina,
- Goriška pokrajina,
- Koroško-šaleška pokrajina,
- Osrednjeslovenska pokrajina,
- Savinjska pokrajina,
- Štajerska pokrajina,
- Pomurska pokrajina,
- Primorsko-notranjska pokrajina,
- Zasavsko-posavska pokrajin
- in poseben status Mestne občine Ljubljana ter Mestne občine Maribor, ki po svojih organih samostojno izvršujeta pristojnosti in naloge pokrajine.
Največjo težo bo imel pokrajinski svet
Pokrajinska zakonodaja določa organe pokrajin, ki so pokrajinski svet, predsednik pokrajine, nadzorni odbor pokrajine in svet občin. Najvišji organ odločanja je pokrajinski svet, njegova sestava pa je odvisna od števila prebivalcev posamezne regije. Člani pokrajinskega sveta se volijo v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in za mandatno dobo štirih let.
V pristojnosti pokrajinskega sveta je med drugim sprejemanje statuta, proračuna in programov razvoja pokrajine ter drugih aktov, ravno tako pa izvoli predsednika in podpredsednike pokrajine, člane nadzornega odbora in predstavnike v razvojni svet kohezijske regije. Njegova naloga je tudi nadziranje dela predsednika pokrajine.
Pomurski župani v Svetu občin
V Svetu občin pa sedijo župani z območja pokrajine in predstavlja vertikalno sodelovanje lokalnih oblasti pri izvrševanju pristojnosti pokrajinskega sveta. Vodi ga predsednik pokrajine. Za Pomursko pokrajino je predvideno, da bi vsebovala ozemlje občin, ki so že zajete v pomurski statistični regiji, torej za 27 občin.
Brez štorklje ne gre
Med pripravo pokrajinske ureditve so bila izdelana tudi izhodišča za pokrajinske simbole. Teh se je lotil grboslovec in zastavoslovec, predsednik društva Heraldica Slovenica Aleksander Hribovšek.
Kot je pojasnil, predlogi temeljijo na že uveljavljeni slovenski zgodovinski simboliki, katere bogata tradicija izvira iz 13. in 14. stoletja in je krasila nekdanje slovenske zgodovinske dežele in ozemlja, kot so Goriška, Istra, Koroška, Kranjska, Prekmurje in Štajerska in krasi mnoge slovenske kraje.
Zastave so izpeljane iz grbov in sicer v obliki klasičnih srednjeevropskih zastav z vodoravnimi barvnimi programi in v obliki heraldičnih zastav, ko vsebino ščita preslikamo na zastavino ruto.
Grb predvidene Pomurske pokrajine je tako sestavljen iz dveh zgodovinskih grbov Prekmurja: grba Zale in Železne, ki ponazarjata županije, katerih del je bilo Prekmurje do 20. stoletja.
"Zala je uporabljala grb z belim tramom na modrem polju in v polju nad tramom krono, Železna pa na modrem polju belo štorkljo s konjsko podkvijo v kljunu, stoječo na trdnjavi in ga najdemo že pred letom 1559," je pojasnjeno na Grboslovje.si
Poleg zgodovinskega grba Prekmurja pa je del grba Pomurske pokrajine še grb, ki ponazarja podobo sodobnega štajerskega grba - bel panter na zelenem polju, ki sega v obdobje sredine 13. stoletja.
Zastava Pomurske pokrajine pa je sestavljena iz treh vodoravnih prog : bele, zelene in rumene ter ščita, ki vsebuje grb.
Zgolj predlog, ki se opira na zgodovino
"V zastavi sta bela in rumena, ki izhajata iz grba Prekmurja in bela in zelena, ki izhajata iz grba Štajerske. Lahko je pa seveda končna različica drugačna, ta kombinacija je izpadla nekako najbolj simpatično, da vsebuje oba, in prekmurski in prleški del," nam je pojasnil Hribovšek, ki še dodaja, da gre zgolj za študijo in se seveda lahko v Pomurju odločimo za čisto drugo simboliko: "To je samo študija našega heraldičnega društva, ki se nanaša na zgodovinske simbole stare tudi 800 let".
Zdaj bodo tako svoje povedale občine, nato pa bodo o končnih predlogih zakonodaje, s katero bi po dolgih letih govora o decentralizaciji države končo dobili pokrajine, zadnjo besedo imeli še poslanci. Moč je slišati sicer precej pomislekov glede števila pokrajin, teritorialne razdelitve in tudi poimenovanj.
Spomnimo, glede ustanovitve pokrajin je bilo že več neuspešnih pobud, leta 2008 v času prve Janševe vlade, pa se je o njih celo izrekalo na posvetovalnem referendumu, ki ga je zaznamovala predvsem zelo nizka udeležba. Ta je bila namreč manj kot enajst odstotna.
