V Sloveniji v zadnjem obdobju ponovno poteka poskus ustanovitve pokrajin. Zadnji predlog predvideva ustanovitev desetih pokrajin s posebnim statusom mariborske in ljubljanske občine. Vendar se še vedno zapleta pri izbiri imen.
Saga z ustanavljanjem pokrajin se nadaljuje. Skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje je kot zadnjega pripravila predlog, po katerem bi bila Slovenija razdeljena na deset pokrajin s posebnim statusom ljubljanske in mariborske občine.
Zapleta se pri poimenovanju pokrajin
Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, ki jo je ustanovila Vlada Republike Slovenije, je nato pregledala predlagano členitev na pokrajine in pripravila mnenje glede imen.
Člani komisije so sklenili, da je najbolj ustrezno, da se pokrajina imenuje po imenu največjega naselja znotraj posamezne enote. Izjema sta pokrajini s posebnim statusom. Za njiju komisija predlaga, da se imenujeta Mestna občina Ljubljana in Mestna občina Maribor.
Preimenovanje pokrajin v skladu z aktualnim predlogom:
- pomurska pokrajina – murskosoboška pokrajina
- štajerska pokrajina – mariborska pokrajina
- Mestna občina Maribor – Mestna občina Maribor
- koroško-šaleška pokrajina – velenjska pokrajina
- savinjska pokrajina – celjska pokrajina
- zasavsko-posavska pokrajina – trboveljska pokrajina
- dolenjsko-belokranjska pokrajina – novomeška pokrajina
- osrednjeslovenska pokrajina – ljubljanska pokrajina
- Mestna občina Ljubljana – Mestna občina Ljubljana
- gorenjska pokrajina – kranjska pokrajina
- goriška pokrajina – novogoriška pokrajina
- primorsko-notranjska pokrajina – koprska pokrajina
Pomurska bi bila murskosoboška pokrajina
Pomurska pokrajina bi tako bila murskosoboška pokrajina, namesto štajerske pokrajine bi imeli mariborsko pokrajino, osrednjeslovenska pokrajina bi bila ljubljanska, savinjska pokrajina bi postala celjska. Mariborska in ljubljanska občina bi ostali izjemi.
»Upoštevanje strokovnega mnenja Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen pri končni odločitvi glede imen slovenskih pokrajin bo zagotovilo enovito poimenovanje pokrajin, ki hkrati tudi presega ponekod nejasno oziroma dvoumno poimenovanje,« je zapisal predsednik komisije Matjaž Geršič.
S takšnim načinom bi se torej izognili neenotnemu poimenovanju v prejšnjem predlogu, po katerem bi bile nekatere pokrajine poimenovane po rekah, druge po zgodovinskih pokrajinah.
Spomnimo. Prizadevanja za ustanovitev pokrajin v Sloveniji segajo dvajset let v preteklost in nikoli niso zares zamrla. Razpravo je lani ponovno sprožil dobrovniški župan Marjan Kardinar, ki je prepričan, da bi ustanovitev pokrajine Pomurje olajšala delo na skupnih projektih v regiji, predvsem pa okrepila razvoj kmetijstva, turizma in gospodarstva.
Ker so se župani strinjali s prednostmi povezovanja, so državo pozvali k ustanovitvi pokrajin. Skupina strokovnjakov pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete je nato pripravila osnutek zakona o pokrajinah, ki je predvideval uvedbo enajstih pokrajin. Po prejetih pobudah županov so prvotni predlog preoblikovali in predlagali ustanovitev desetih pokrajin s 100.000 do 200.000 prebivalci ter poseben status Maribora in Ljubljane.
Pokrajine naj bi začele delovati leta 2023, v celoti pa bi zaživele do leta 2030.
