Predsednik Pahor je danes gostil poslance, župane, stroko in druge na posvetu, kjer so preverjali, ali je obstoječi predlog pokrajinske zakonodaje primeren in ali obstaja zanj dovolj politične volje.
Širša strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete je pripravila osnutek pokrajinske zakonodaje, v sam proces njenega nastajanja pa so privabili več kot 60 strokovnjakov.
Po zadnjem predlogu bi dobili 10 pokrajin: Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško-šaleško, Osrednjeslovensko, Savinjsko, Štajersko, Pomursko, Primorsko-notranjsko in Zasavsko-posavsko pokrajino.
Ljubljana in Maribor pa bi imela poseben status in bi tam pristojnosti ter naloge pokrajinskega sveta izvrševal mestni svet, pristojnosti in naloge predsednika pokrajine pa župan. Strokovna skupina predlaga postopni prenos pristojnosti in nalog ter sistema financiranja z zagotovitvijo avtonomnih finančnih virov. Tako bi pokrajine začele delovati leta 2023, v celoti pa bi zaživele do leta 2030.
Na današnjem posvetu pri predsedniku Pahorju sta bili ključni dve vprašanji:
Ali obstoja dovolj politične volje, da bi bil po desetih letih premora tokratni predlog ustanavljanja pokrajin v Sloveniji lahko uspešen?
Ali je obstoječi strokovni predlog teritorialne členitve Slovenije v osnovi dobra in primerna podlaga za nadaljevanje projekta ustanovitve pokrajin ali je v osnovi slaba in ni primerna za nadaljnjo obravnavo?
Politična volja za pokrajine je velika, strokovna skupina bo nadaljevala z delom
Za Sobotainfo sta dala izjavo županja Občine Ljutomer Olga Karba in predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan občine Murska Sobota Aleksander Jevšek, ki oba ugotavljata, da je današnji posvet bil uspešen.
"Nobena politična stranka ni nasprotovala projektu ustanovitve pokrajin (razen SNS), bilo pa je precej razprave o tem, česa si z ustanovitvijo pokrajin ne želimo. Nekateri so menili, da je treba pokrajin manj, večinoma pa je bila ocena, da je ta zadnji model dobra osnova za nadaljevanja dela. Namen tega posveta je bil dosežen, ugotovilo se je, da se s projektom nadaljuje," je povedal Jevšek in še dodal "Sam projekt ocenjujemo kot nujno potreben. Pomembno je, da iniciativa prihaja od spodaj navzgor, torej s strani občin in se bo tako tudi z delom nadaljevalo".
Tudi Karba vidi današnji posvet podobno:
"Danes je bil narejen dober korak v smeri ustanovitve pokrajin. Treba se je pogovarjati ne samo o teritoriju, ampak tudi o pristojnostih, nalogah in tudi o finančnih posledicah. Potrebna je jasna razmejitev pristojnosti med občinami, državo in pokrajinami," je pa še opozorila na pomen gospodarstva "Poudarila bi, da se doda možnost izvolitve v pokrajinske svete tudi tistim, ki niso politiki - tu mislim predvsem na zastopanost gospodarstva, saj je osnovni cilj pokrajin regionalni razvoj in pa razvojni preboj, kjer igra gospodarstvo veliko vlogo".
Namesto Pomurske pokrajine bi imeli Prleško-prekmursko ali Prekmursko-prleško pokrajino
Županja Ljutomera se je na današnjem posvetu dotaknila tudi poimenovanja Pomurske pokrajine:
"Izpostavila sem tudi to, da bi se Prlekija omenjala v imenu pokrajine, torej, da ne bo ime Pomurska, ampak, mislim da bi Prekmurci in Prleki to tudi radi slišali, Prleško-prekmurska oziroma Prekmursko-prleška pokrajina,".
Nadaljnji korak je seznanitev občinskih svetov s predlogom in podaja stališč občinskih svetov, je razložila Karba, ki meni, da igra pomembno vlogo tudi število pokrajin, saj bi v primeru prevelikega števila prišlo do razdrobljenosti in nikakor ne bi mogli doseči to, kar se pri ustanovitvi pokrajin zasleduje.
Predsednik Pahor se bo za dober mesec dni sestal še s vsemi predsedniki (Vlade, Državnega zbora in Državnega sveta), kjer bo beseda tekla o pokrajinah. Strokovna skupina pa bo morala razrešiti tudi nekaj pomislekov pri Koroško-saleški in Štajerski pokrajini ter pri poimenovanju posameznih pokrajin.
