Lahko podatki pripomorejo k bolj trajnostnim evropskim prehranskim sistemom?

Data4Food2030, ki se je začel v Lizboni 29. septembra, je pridobil deset milijonov evrov sredstev, da bi odkril vrednost podatkovnega gospodarstva v evropskih prehranskih sistemih.

Projekt vključuje mrežo 24 partnerjev iz 12 različnih držav po vsej Evropi, ki jo vodi nizozemski Wageningen Research.

V njem pa sodelujeta tudi slovenska partnerja, ITC – Inovacijsko Tehnološki Grozd iz Murske Sobote ter Univerza v Mariboru.

Cilj projekta je izboljšati podatkovno gospodarstvo za prehranske sisteme z razširitvijo njegove opredelitve, mapiranjem njegovega razvoja, ponovnem poudarjanju potreb po trdnem sistemu spremljanja ter uvedbo poslovnih in upravljavskih modelov, ki izhajajo iz dialoga z zainteresiranimi deležniki.

Masovni podatki so zelo močno orodje, ki ga imamo na voljo, vendar je treba za učinkovito uporabo teh v prehranskih sistemih, masovne podatke zajeti, analizirati in ukrepati. Vendar pa zainteresirane deležniki postavljajo pomembno vprašanje: Ali lahko podatki pripomorejo k bolj trajnostnim evropskim prehranskim sistemom v socialnem in okoljskem smislu?

Nov projekt EU Data4Food2030 odgovarja, da lahko, če ga dobro upravljamo in gradimo zaupanje med vsemi deležniki, vključno z marginaliziranimi skupinami, katerih dostop do podatkov je omejen zaradi spola, oddaljene/podeželske geografske lege ali etničnega porekla.

Uporaba tehnologije za zadovoljitev naših trajnostnih potreb je vsak dan lažja. Senzorje lahko namestimo na različne operacije na kmetiji, kakor tudi na vsak korak v prehranski vrednostni verigi, dokler ne doseže vilic – z drugimi besedami, pridobivanje velikih količin podatkov še nikoli ni bilo lažje.

Znatna sredstva so namenjena tehnični znanosti in masovnim podatkom, vendar je treba več pozornosti nameniti temu, kako ti vplivajo na družbo na splošno in ali tisti, ki delijo svoje podatke, zaupajo, kako se uporabljajo.

Inovacije, ki temeljijo na podatkih, danes preoblikujejo način, kako proizvajamo, uživamo in delimo hrano. S tem spreminjajo naše gospodarstvo in družbo, te spremembe pa so hitre in globoke. 

»Čeprav so te spremembe obetavne, je digitalna preobrazba prehranskih sistemov, kljub temu vstopila v območje somraka, kjer se danes znajdemo,« je dejal George Beers, koordinator projekta Data4Food2030 pri Wageningen Research.

»To območje somraka, kjer se pričakuje, da se bodo prehranski sistemi, podprti s podatkovno vodenimi inovacijami in podatkovnimi platformami, preoblikovali v gospodarstvo s podatki o živilih, ki temelji na podatkovnih prostorih. Toda ali se bo to zgodilo in kako hitro, bo odvisno od tega, kako učinkovito bodo družbene vede delovale skupaj s tehnologijo, saj so tesno prepletene.«

Obstajajo vprašanja zaupanja, lastništva podatkov in strahu, da se lahko podatki zlorabijo za ustvarjanje monopolnih položajev. Doslej je bilo financiranje usmerjeno v napredek in sprejemanje tehnologij, vendar izziv ni toliko v tehnologiji, temveč v družbenem kontekstu.

Uporabniki morda ne razumejo, kako se podatki obdelujejo in kako jim zaupati. Ali vemo, kako spremljati podatkovno gospodarstvo, kdo naj to počne in kako organizirati njegovo upravljanje?

Primeri iz resničnega življenja

Zainteresirani deležniki iz devetih različnih držav Evropske unije, bodo del devetih študij primerov, ki bodo predstavljale zagotavljanje storitev, povezanih s prehranskim sistemom, v 27 državah Evropske unije, v katerih bo sodelovalo 38 ključnih in podpornih partnerjev ter številni zainteresirani deležniki – partnerji, dobavitelji in potrošniki.

Teh devet študij primerov zagotavlja dejanske primere podatkovnega gospodarstva na mikro- in mezo-ekonomski ravni ter uvaja podatke in tehnologije. Ti primeri se preučujejo za mapiranje in izboljšanje podatkovnega gospodarstva za spodbujanje poslovnih modelov, podprtih s podatki, ki so pravični in vključujoči ter na splošno zajemajo področja, kot so proizvodnja hrane, dobavna veriga in krožno gospodarstvo.

Vsaka študija primera postavlja posebno vprašanje za boljše razumevanje podatkovnega prostora v njegovem kontekstu. Razpoložljivi podatki, zbrani na prašičjih farmah, bodo na primer podprli merjenje učinka sanitarnih ukrepov in izpolnjevanje pričakovanj potrošnikov glede vsakodnevnega upravljanja kmetov.

Druga študija primera obravnava načrt Amsterdama, da do leta 2050 postane popolnoma krožen. V tem okviru je ključno razumevanje, kako ovrednotiti podatke o tokovih odpadkov, da se ustvari ekonomsko, socialno in okoljsko znanje za deležnike, ki si prizadevajo za zmanjšanje živilskih odpadkov v mestih. 

Prihodnje podatkovno gospodarstvo za prehranske sisteme

Data4Food2030 je namenjen izboljšanju prihodnjega stanja podatkovnega gospodarstva za prehranske sisteme, iz katerega izhajajo jasna načela zasnove, priporočila in rešitve. S tem se bodo izboljšale in prilagodile politike in prakse na javni in zasebni ravni.

Kot bistveni del projekta so zainteresirane strani globoko zavezane zagotavljanju informacij za različne koncepte podatkovnega gospodarstva in ocenjevanju več projektnih rezultatov, da bi povečali vpliv projekta na prehranski sistem.

Na ta način Data4Food2030 ustvarja verodostojne poti k pravičnemu, vključujočemu in inovativnemu podatkovnemu gospodarstvu za prehranske sisteme ter uresničuje svoj moto: odkrivanje vrednosti podatkovnega gospodarstva v evropskih prehranskih sistemih.

Financirano s strani Evropske unije. Vendar so izražena stališča in mnenja samo avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali izvajalske agencije za raziskave. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeli pomoč, zanje ne moreta biti odgovorna.