Preverite, v podjetju katerega od najbogatejših Pomurcev zaposleni prejemajo povprečno najvišje plače.
Na seznamu sto najbogatejših Slovencev so tudi štirje podjetniki iz Pomurja, smo poročali minuli mesec. Med znanimi obrazi, ki so se znašli na lestvici revije Manager, so namreč letos znova bili Vladimir Puklavec, Iztok Lipnik, družina Karoly in Stanko Polanič s sinovoma.
A večja ko sta uspeh in zaslužek podjetja bolj ljudi zanima, ali blaginjo občuti tudi povprečen delavec. Pri Financah so zato pred dnevi preverili tudi, kolikšne plače prejemajo zaposleni v podjetjih najpremožnejših v državi.
V našem mediju se tokrat seveda osredotočamo predvsem na družbe omenjenih Pomurcev in pri tem ugotavljamo, da se povprečne bruto plače tam gibljejo med 1.703 in 1.163 evri:
Poudariti seveda velja, da podjetij najpremožnejših Pomurcev ne gre kar neposredno primerjati, saj vendarle delujejo v različnih industrijah. Razmere pa se med posameznimi panogami precej razlikujejo.
V splošnem nad slovenskim povprečjem
V povprečju se plače v družbah, ki si jih lastijo najpremožnejši Slovenci, gibljejo okoli 2.200 evrov bruto, s čimer presegajo slovensko povprečje 1.620 evrov. Ti zneski so lani bili za približno sto evrov višji kot leta 2016, vendar moramo upoštevati, da so se na lestvico tokrat uvrstili tudi nekateri novinci oziroma so iz nje izpadli lastniki, ki se več ne uvrščajo med stoterico najbogatejših v državi.
V povprečju najvišje plače so pri podjetjih najbogatejših Slovencev prejemali zaposleni v finančni in IT panogi, gradbeništvu, nepremičninah in inženiringu, nadpovprečna so bila še plačila pri trgovcih z zdravili in medicinskim materialom.
Najvišje bruto plače v višini dobrih devet tisočakov tako na primer zasledimo v investicijskem podjetju Energija RM. Je pa res, da sta v njem še lani bili zaposleni le dve osebi.
Najslabše plačani v živilski industriji
Najbogatejši Pomurci v finančni panogi niso zastopani, sta pa zato v živilski industriji dejavna kar dva. Ravno tukaj najdemo najnižje povprečne plače, ki se s 1.400 evri obenem nahajajo tudi pod slovenskim povprečjem.
V povprečju najmanj v tej panogi izplačujejo v pomurski skupini Panvita Stanka Polaniča, ki se je znašel na 53. mestu najbogatejših Slovencev. V podjetju s 173 zaposlenimi so namreč lani beležili povprečno bruto plačo 1.265 evrov. V skupini Panvita mesnine, ki šteje 437 zaposlenih, je ta znesek bil še nekoliko nižji, znašal je namreč 1.163 evrov.
Tudi v podjetju sicer najviše uvrščenega Pomurca Vladimirja Puklavca se plače gibljejo okoli 1.283 evrov. Lastnik družbe Puklavec Family Wines je na lestvici najbogatejših Slovencev pristal na 16. mestu.
Najvišjo povprečno bruto plačo, skoraj 1.700 evrov bruto, so v živilski industriji lani prejemali pri trgovcu z bananami Rastoder, pišejo Finance.
V avtomobilski panogi brez večjih sprememb
V avtomobilski panogi, kjer večjih sprememb pri povprečnih plačah ni zaznati, deluje tudi pomurska skupina GMT, ki je lani zaposlovala 303 ljudi. Njeni lastniki, družina Karoly, so na lestvici najbogatejših v državi zasedli 39. mesto, njihovi zaposleni pa, kot kaže, prejemajo povprečno bruto plačo v višini 1.498 evrov.
Najvišje zneske, ki v povprečju dosegajo 2.115 evrov, v tej panogi beležijo v Skupini Akrapovič.
Plače v Elradu nekoliko nad povprečjem
V elektroindustriji pa je tu še Iztok Lipnik, 38. najbogatejši Slovenec. Sam ni Pomurec, a stoji za podjetjem Elrad International iz Gornje Radgone, kjer zaposleni prejemajo povprečno bruto plačo 1.703 evrov.
Kar zadeva podjetja premožnežev s področja elektroindustrije, se najbolje sicer godi zaposlenim v družbi Iskra Zaščite, saj prejemajo povprečno bruto plačo v višini 2.005 evrov.
Kot zanimivost omenimo še, da povprečna bruto plača v podjetju danes najbogatejših Slovencev Sama in Izze Login znaša nekaj več kot tri tisoč evrov. A podjetje Outfit7 sta zakonca pred časom prodala Kitajcem.
Analizo so pri Financah opravili na osnovi javno dostopnih baz. Če je bilo možno, so upoštevali povprečje skupine, v nasprotnem primeru pa le družb, ki poslujejo v Sloveniji. Izračun bruto plač je izpeljan iz stroškov plač in povprečnega števila zaposlenih v podjetju oziroma skupini. Tako lahko razlike med letoma pripišemo tudi spremenjenemu številu zaposlenih ali drugim dejavnikom, ne nujno le dejanskemu znižanju oziroma zvišanju plač.
