Kljub zavezi peterice, ki je v koalicijsko pogodbo zapisala: »Zaščitili bomo reko Muro, pri čemer hidroelektrarn na tej reki ne bomo gradili,” v Dravskih elektrarnah Maribor niso vrgli puške v koruzo in nadaljujejo s pripravo državnega prostorskega načrta
Pobuda, da se v koalicijsko pogodbo zapiše omenjena zaveza, naj bi po naših informacijah prišla s strani “priženjenega” Prekmurca, Dejana Židana, ki je v preteklosti večkrat jasno izrazil svoje nestrinjanje z gradnjo hidroelektrarn na Muri.
Da ne bo ostalo samo pri obljubah, si predvsem nasprotniki gradnje hidroelektrarn želijo, da se preide od obljub k dejanjem. Tako so okoljevarstveniki pred dnevi zahtevali od vlade, naj ustavi vse postopke za gradnjo hidroelektrarn na Muri.
“Od Ministrstva za infrastrukturo pričakujemo, da izbriše reko Muro iz energetskih dokumentov. Potem bodo sledili temu, kar so zapisali v koalicijsko pogodbo,” nam je pojasnil Stojan Habjanič, koordinator kampanje Rešimo Muro.
Spomnimo, da je vlada koncesijo za sanacijo in energetsko izrabo reke Mure podelila Dravskim elektrarnam Maribor (DEM), ki so najprej na Muri načrtovale verigo osmih hidroelektrarn, a so raziskave pokazale, da energetska izraba reke omogoča le največ dve novi hidroelektrarni. Zato so leta 2012 začeli s pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Hrastje Mota.
“Vsi omenjeni dokumenti za zdaj niso bili preklicani oziroma nismo prejeli drugačnih sklepov”, so nam sporočili iz DEM, kar pomeni, da priprava DPN za izgradnjo HE Hrastje Mota, kljub zavezi v koalicijski pogodbi še vedno poteka.
Sicer pa so se v DEM ostro odzvali na potezo Šarčeve vlade, saj, da so v minulih letih za izdelavo potrebnih analiz in študij vložili veliko sredstev, “ki bodo v primeru zaustavitve projekta predstavljala poslovno škodo tako za našo družbo, kot skupino HSE ter ne nazadnje tudi za državo.”
Za reko Muro je najmanj ugoden položaj, da ostane takšna, kot je, območje namreč potrebuje sanacijo in energetska izkoriščenost je lahko le dodatek k temu, so prepričani v DEM.
Kljub razočaranju DEM nad potezo peterice pa se poraja vprašanje, kaj so sami naredili v vseh teh letih za hidroelektrarne na Muri. V Murski Soboti so sicer pred desetimi leti odprli Pomurski razvojni inštitut (PRI), ki je bil ustanovljen z namenom, da lokalno prebivalstvo pridobi ažurne informacije o izvajanju aktivnosti na projektu »Sanacija in energetske izrabe reke Mure« v lokalnem prostoru.
Inštitut, ki ima pisarno v središču Murske Sobote, ima dva zaposlena, a so njihovi prostori večino časa zaprti. O tem smo se prepričali tudi sami, ko smo v zadnjih dneh večkrat potrkali na njihova vrata, a odziva ni bilo. Kljub temu DEM plačujejo najemnino za prostore, ki pa ostaja poslovna skrivnost.
Ni pa skrivnost, koliko za opravljanje direktorske funkcije PRI prejema Darko Anželj, nekdanji župan občine Apače in generalni direktor policije, danes redno zaposlen tudi na Ministrstvu za notranje zadeve. Anželj za svoje delo v pisarni, ki je večino časa zaklenjena prejema 2250 evrov bruto, zanimivo pa je, da v DEM poudarjajo, da so v zadnjih letih stroške bistveno znižali.
“V projekt energetske izrabe reke Mure smo vložili skoraj deset milijonov evrov, stroški zajemajo izdelavo analiz in študij, delovanje inštituta ter komuniciranje z javnostjo,” pojasnjujejo v DEM.
Vodilni v DEM zdaj pričakujejo sestanek s predstavniki vlade, po katerem bo tudi znana usoda inštituta v Murski Soboti.
Članek je nastal v sodelovanju z uredništvom časnika Delo.
