Okoljsko poročilo naj bi ugotavljalo, da bi gradnja hidroelektrarne Hrastje - Mota imela prevelik vpliv na varstvo narave in voda.
Hidroelektrarne na Muri zopet dvigajo prah. Že prejšnji teden smo v prispevku »S Pomurci bo malo težje, ampak bomo že pometli z njimi« poročali o tem, da naj bi odgovorni skušali prikriti skupne vplive vseh predvidenih posegov na reki Muri. Po poročanju časnika Večer pa naj bi že okoljsko poročilo o vplivu gradnje hidroelektrarne Hrastje - Mota na okolje ugotavljalo nesprejemljivost gradnje. Ta naj bi imela prevelik vpliv na varstvo narave in voda.
Dokazati bi morali, da je korist večja od škode
Okoljsko poročilo, ki je pogoj za izdajo državnega prostorskega načrta, je za vpliv na okolje ocenilo z oceno D. Ta pomeni, da ima poseg bistven vpliv na naravo, ki ga ni mogoče zmanjšati z omilitvenimi ukrepi. Investitor, Dravske elektrarne Maribor, bi tako moral dokazati prevlado javne koristi investicije nad javno koristjo doseganja dobrega stanja vode in ohranjanja narave, da bi mu izdali gradbeno dovoljenje. Ali z drugimi besedami, morali bi dokazati, da je korist hidroelektrarne za javnost večja od škode, ki jo bo ta naredila v okolju.
Poročilo še ni potrjeno
Okoljsko poročilo sicer še ni potrjeno, saj je rok za potrditev poročila konec januarja, a naj bi številne institucije in službe, ki morajo podati mnenje k obsežni dokumentaciji, prosile za podaljšanje roka za potrditev. Hkrati naj bi bilo pe precej nejasnosti o vplivu hidroelektrarne na podzemne vode v Pomurju. Slednja je že sedaj namreč težavna v sušnih obdobjih.
Bodo poročilo izpodbijali?
Kljub temu, da okoljsko poročilo še ni bilo potrjeno s strani številnih institucij in služb, to naj ne bi moglo spremeniti dejstva, da je projekt nesprejemljiv z vidika doseganja dobrega stanja voda in ohranjanja narave, še poroča Večer. Poročilu bi lahko ugovarjali le z izpodbijanjem nestrokovnosti, a je tudi to malo verjetno, saj so mnenja izdelale inštitucije z visoko strokovnim kadrom.
