V Dravskih elektrarnah nasprotnikom izgradnje hidroelektrarn na reki Muri očitajo navajanje pol-resničnih oziroma zavajajočih podatkov, zato so sklenili predstaviti tudi drugo plat zgodbe.
V okviru postopka priprave Državnega prostorskega načrta (DPN) za hidroelektrarno Hrastje Mota so Dravske elektrarne Maribor konec preteklega leta Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) oddale izdelano Študijo variant (ŠV) in Okoljsko poročilo (OP).
Izdelavo omenjenih dokumentov je družbi Dravske elektrarne Maribor na osnovi podeljene koncesije za energetsko izrabo reke Mure ter na podlagi sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta iz leta 2011 in v skladu z zakonodajo naložilo Ministrstvo za okolje in prostor.
Strokovne podlage, ki so bile osnova za pripravo Študije variant in Okoljskega poročila ter presoje sprejemljivosti vplivov hidroelektrarne na varovana območja, so pokazale, da je objekt hidroelektrarne Hrastje Mota v prvem koraku z omilitvenimi ukrepi nesprejemljiv; v nadaljevanju postopka okoljske sprejemljivosti, v skladu z zakonom in Direktivami Evropske Unije, z izvedbo nadomestnih habitatov in izravnalnih ukrepov, pa postane sprejemljiv.
Ključna prevlada javne koristi
Izvedljivost izravnalnih ukrepov se potrdi v postopku, ki se imenuje prevlada javne koristi proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) nad koristjo doseganja dobrega stanja voda (vodna direktiva 4.7) in javno koristjo ohranjanja narave (habitatna direktiva 6.4).
Omenjeni postopki so za vse takšne primere v Evropski Uniji v veljavi od leta 2014.
Umestitev hidroelektrarne v prostor bo torej izvedena, če se na ustreznem nivoju potrdi potreba po hidroelektrarni in s tem nadaljuje postopek sprejemljivosti le-te v Naturi 2000.
Vplivi izgradnje – omilitveni in izravnalni ukrepi – se v postopku prevlade javnega interesa obravnavajo na podlagi povezave med sprejetimi zavezami Slovenije glede OVE in sprejetimi zavezami o varovanja narave v Evropski Uniji.
Cilj umestitve hidroelektrarne Hrastje Mota v okolje in prostor po omenjenem postopku je pokazati in dokazati, da Slovenija spoštuje usmeritve Evropske Unije, tako na področju zavez glede zagotavljanja obnovljivih virov energije kot tudi na področju varstva narave v tistem obsegu, ki je še sprejemljiv za varovano okolje območja reke Mure.
Predlagajo le dve novi hidroelektrarni
Ob tem v Dravskih elektrarnah Maribor izpostavljajo, da že od leta 2010 predlagajo do dve novi hidroelektrarni na reki Muri – ne osem hidroelektrarn, kot je navedeno v koncesiji – ki bosta lahko izvedeni le ob upoštevanju trajnostne povezanosti energetike z naravo in družbenim okoljem reke Mure – s čimer naj bi nasprotnike izgradnje večkrat seznanili.
Ekološke katastrofe ne gre več popraviti?
»Pomurje danes, na osnovi napačnih preteklih potez, že doživlja ekološko katastrofo, ki je v celoti ne moremo več popraviti,« ocenjujejo v Dravskih elektrarnah in dodajajo: »Lahko pa s primernimi zajezitvami reke bodočim rodovom vsaj poskusimo zagotoviti pitno vodo in kmetijsko proizvodnjo.«
Poudarjajo, da se mora naravne vire že po izhodiščni paradigmi v Evropi izrabljati trajnostno, kar pa ne pomeni hitrega zaslužka, ampak vzdržen in dolgoročen razvoj.
»Tega na reki Muri v preteklosti ni bilo in današnje stanje na področju varstvenih režimov se zato težko popravi.«
Tako so prepričani, da je hidroelektrarna še vedno edini in najbolj trajnosten način izrabe vodnega potenciala. Vsi ostali predlogi namreč naj ne bi obravnavali celovitega pridobivanja in posledične porabe električne energije.
»Eno mlinsko kolo namreč ne more dati niti toliko energije, kot je porabi povprečna kmetija.«
Pričakujejo dodaten zagon Pomurju
Kot so še zapisali, naj bi hidroelektrarne v primeru izgradnje okolju Pomurja prinesle dodaten zagon v višini najmanj dveh odstotkov BDP, razmere za življenje in delo lokalnega prebivalstva pa naj bi se tako izboljšale.
