V Dravskih elektrarnah nasprotnikom izgradnje hidroelektrarn na reki Muri očitajo navajanje pol-resničnih oziroma zavajajočih podatkov, zato so sklenili predstaviti tudi drugo plat zgodbe.

V okviru postopka priprave Državnega prostorskega načrta (DPN) za hidroelektrarno Hrastje Mota so Dravske elektrarne Maribor konec preteklega leta Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) oddale izdelano Študijo variant (ŠV) in Okoljsko poročilo (OP)

Izdelavo omenjenih dokumentov je družbi Dravske elektrarne Maribor na osnovi podeljene koncesije za energetsko izrabo reke Mure ter na podlagi sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta iz leta 2011 in v skladu z zakonodajo naložilo Ministrstvo za okolje in prostor
 

Strokovne podlage, ki so bile osnova za pripravo Študije variant in Okoljskega poročila ter presoje sprejemljivosti vplivov hidroelektrarne na varovana območja, so pokazale, da je objekt hidroelektrarne Hrastje Mota v prvem koraku z omilitvenimi ukrepi nesprejemljiv; v nadaljevanju postopka okoljske sprejemljivosti, v skladu z zakonom in Direktivami Evropske Unije, z izvedbo nadomestnih habitatov in izravnalnih ukrepov, pa postane sprejemljiv. 

Ključna prevlada javne koristi

Izvedljivost izravnalnih ukrepov se potrdi v postopku, ki se imenuje prevlada javne koristi proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) nad koristjo doseganja dobrega stanja voda (vodna direktiva 4.7) in javno koristjo ohranjanja narave (habitatna direktiva 6.4).

Omenjeni postopki so za vse takšne primere v Evropski Uniji v veljavi od leta 2014. 

Umestitev hidroelektrarne v prostor bo torej izvedena, če se na ustreznem nivoju potrdi potreba po hidroelektrarni in s tem nadaljuje postopek sprejemljivosti le-te v Naturi 2000. 

Vplivi izgradnje – omilitveni in izravnalni ukrepi – se v postopku prevlade javnega interesa obravnavajo na podlagi povezave med sprejetimi zavezami Slovenije glede OVE in sprejetimi zavezami o varovanja narave v Evropski Uniji. 

Cilj umestitve hidroelektrarne Hrastje Mota v okolje in prostor po omenjenem postopku je pokazati in dokazati, da Slovenija spoštuje usmeritve Evropske Unije, tako na področju zavez glede zagotavljanja obnovljivih virov energije kot tudi na področju varstva narave v tistem obsegu, ki je še sprejemljiv za varovano okolje območja reke Mure. 

Predlagajo le dve novi hidroelektrarni

Ob tem v Dravskih elektrarnah Maribor izpostavljajo, da že od leta 2010 predlagajo do dve novi hidroelektrarni na reki Muri – ne osem hidroelektrarn, kot je navedeno v koncesiji – ki bosta lahko izvedeni le ob upoštevanju trajnostne povezanosti energetike z naravo in družbenim okoljem reke Mure – s čimer naj bi nasprotnike izgradnje večkrat seznanili. 

Ekološke katastrofe ne gre več popraviti?

»Pomurje danes, na osnovi napačnih preteklih potez, že doživlja ekološko katastrofo, ki je v celoti ne moremo več popraviti,« ocenjujejo v Dravskih elektrarnah in dodajajo: »Lahko pa s primernimi zajezitvami reke bodočim rodovom vsaj poskusimo zagotoviti pitno vodo in kmetijsko proizvodnjo.«

Poudarjajo, da se mora naravne vire že po izhodiščni paradigmi v Evropi izrabljati trajnostno, kar pa ne pomeni hitrega zaslužka, ampak vzdržen in dolgoročen razvoj.

»Tega na reki Muri v preteklosti ni bilo in današnje stanje na področju varstvenih režimov se zato težko popravi.«

Tako so prepričani, da je hidroelektrarna še vedno edini in najbolj trajnosten način izrabe vodnega potenciala. Vsi ostali predlogi namreč naj ne bi obravnavali celovitega pridobivanja in posledične porabe električne energije. 

»Eno mlinsko kolo namreč ne more dati niti toliko energije, kot je porabi povprečna kmetija.«

Pričakujejo dodaten zagon Pomurju

Kot so še zapisali, naj bi hidroelektrarne v primeru izgradnje okolju Pomurja prinesle dodaten zagon v višini najmanj dveh odstotkov BDP, razmere za življenje in delo lokalnega prebivalstva pa naj bi se tako izboljšale.

S spleta

Komentarji (10)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
čarnobejli (nepreverjen)

ja če de pejnez kompletno (sepravi čista vse) ka ga zaslujžijo z to elektriko šel v Prekmurske občine in de namenjeni za našo deco v šolah, za telovadnice, za zdravstvene dome, za knižnice, za bolnico,za ceste, za javno dobro VSEH PREKMURCEV, PRLEKOV in ne PODRAVCEV v Maribori!

Z elektrarnami prekmurce, prleki in štajerci ob mujri ne pridobijmo nič, elektrika nede falejša, elektrike nan nede sfalilo, vničili mo pa par sto hektarov šume, ka mo napravli kanale kak sepovsedi indre. V tej kanalaj de voda notre, kera de zatou ka na ravnice nega padca mogla biti fejst v visikij zozidanih kanalaj, keri do ob poplavaj še telko bole nevarni, ker de več vode v njih. Što garantera ka de to pomgrad ali keri naš lokalni gradbinec zijdal. Moglo de prijte do javnoga razpisa in do se prijavili neki srbi keri do najfalejši. Napravli do šlampasto kak to tej znajo odišli s pejnezami in pujstili vse tou nan ob muri!

Proti betoni ob muri! In nej beton na muri je nej trajnosten! Mlinsko kolo je in je tu od nekdaj, beton pa nej!

123 (nepreverjen)

Prekmurje je del Slovenije. V Prekmurju tudi pridelujemo okoljske odpadke katere morajo očistiti v drugih predelih naše države. Kaj hočem s tem povedati-da smo del sistema kjer vsi skupaj pošiljamo denar v proračun ter ga od tam dobivamo nazaj (za ceste, za socijalo, za zdravstvo itd). Kaj pa ima veze če de dela izvedel Pomgrad ali pa kateri drugi gradbinec iz Slovenije. Elektrarna je Prekmurju potrebna iz večih razlogov-proizvodnje zelene energije, zadrževanja vode, dviga podtalnice, dela itd.

In reply to by čarnobejli (nepreverjen)

čarnobejli (nepreverjen)

podtalnice nej trbej zdigavate zato ka je na primernon nivoji! Izgradnja elektrarn pomejni to ka podtalnica spadne na katastrofalno nisko raven (Primer Ormož)

seveda ka ma veze, ker če de dela izvajala neka firma z bosne, kera de pejneze odpelala vo z države to našomi SISTEMI kak omenjaš škode! Če de dela izvajala firma iz toga dela Slovenije de pejnez ostal tu in do naši lidje meli s kejn plačati položnice. Zakoj naši lidje? Zato ka je MURA naša od naših lujde in zato pejnez nemre ite v MB pa nej v LUBLANO! To je naše!

Prekmurje ma potencial za kakšnih par vetrnih elektrarn, fotovoltaiko, tude koneckoncov obstajajo možnosti izrabe mure brez gradnje jezov in podobnega betoniranja. Obstaja ZELENA elektrika brez posegov v NARAVO kere tehnologija je iz 60 let PREJŠNJEGA STOLETJA!

Zadrževanje vode je možno brez POPLAVLJANJA 200 hektarjev gozda!

In reply to by 123 (nepreverjen)

elektro111 (nepreverjen)

Drugega kot klasične debate med zagovorniki in nasprotniki ne pričakujem.

123 (nepreverjen)

O elektrrnah v Prekmurju bo odločil Prekmurski referendum in ne okoljske organizacije.

Gost100 (nepreverjen)

Kot smo že večkrat rekli od te predvidene HE na Muri ne bo imela koristi ne Mura in ne ljudje ob njej.
Edino korist bo imel DEM.
Kar se primerjave z Avstrijci tiče pa naj naprej povedo kakšen padec Mure je pri njih kjer imajo HE in kakšen je pri nas na tem odseku na katerem predvidevajo gradnjo HE.

Tujec 2

HE na Muri bo, čeprav se vsi nasprotniki te HE v Muro vržete !

čarni vrag (nepreverjen)

Kot so še zapisali, naj bi hidroelektrarne v primeru izgradnje okolju Pomurja prinesle dodaten zagon v višini najmanj dveh odstotkov BDP, razmere za življenje in delo lokalnega prebivalstva pa naj bi se tako izboljšale.

To je nakladanje brez podlage. Elektrarna bo obratovala brez posadke, ne bo niti enega delovnega mesta. Kak se bo te povečal BDP?

kapital (nepreverjen)

Larifari.... od gda pa je kapitali mar za ekologijo in lokalno prebivalstvo? Totalen bullshit nan odavle DEM.

kapital (nepreverjen)

Starejše novice