Izgradnja hidroelektrarn na Muri v slepi ulici. Direktor Dravskih elektrarn Maribor ocenjuje, da je to predvsem v interesu tujine.
Investicija v hidroelektrarno Hrastje – Mota, prvo od dveh predvidenih elektrarn na slovenskem delu Mure, trenutno ocenjujejo na sto milijonov evrov. Toda Družba Dravske elektrarne Maribor bi zdaj lahko izgubila koncesijo za gradnjo elektrarn na Muri, leta 2016 podeljeno s strani vlade.
Kot pojasnjuje direktor družbe, je okoljsko poročilo z vsemi študijami variant bilo oddano že pred časom. Pred dvema mesecema pa je prispel dopis z ugotovitvijo, da je okoljsko poročilo vsebinsko sicer ustrezno, a da elektrarna zgolj z omilitvenimi ukrepi ni sprejemljiva. Tako so se po besedah Tumpeja znašli v slepi ulici. Nadaljevali bi predvidoma lahko s prevlado javnega interesa.
Pri Financah so z direktorjem Dravskih elektrarn Maribor Andrejem Tumpejem in direktorjem Hidroelektrarn na Spodnji Savi Bogdanom Barbičem zdaj opravili pogovor o vzrokih in posledicah zapletov pri gradnji hidroelektrarn.
Močan interes v tujini
Želje po zaustavitvi gradnje hidroelektrarn na Muri so velike predvsem v tujini, ugotavlja direktor DEM.
Zainteresiranih je menda več, saj so hidroelektrarne edini energetski objekt, katerega gradnjo država lahko izvede z lastno industrijo in gradbeništvom, tujim korporacijam pa je dostop tako precej otežen. Čeprav lahko sodelujejo na razpisih, niso tako konkurenčne kot domača podjetja. Prav tako je tujini v interesu, da Slovenija ne doseže določenega deleža gradnje obnovljivih virov, saj bo s tem primorana kupovati tako imenovane zelene pravice v državah, ki so te cilje dosegle. Hkrati pa neizgradnja hidroelektrarn odpira še možnost gradnje elektrarn na fosilna goriva.
Na območju avstrijskega porečja Mure se nahaja že 55 hidroelektrarn, na slovenski strani meje pa le ena majhna. Kot največje nasprotnike naših hidroelektrarn Tumpej vidi okoljevarstvenike v sosednji državi ter navaja javnomnenjsko raziskavo družbe Valicon, po kateri 21 odstotkov prebivalcev v Pomurju podpira elektrarno, 14 odstotkov ji nasprotuje, preostanek pa ostaja neopredeljen.
Spregledani pozitivni učinki?
Ob tem poudarja, da bi prav vsak tovrstni objekt sčasoma močno vplival na okolje; tako vetrne in sončne elektrarne kot hidroelektrarne. Prepričan je, da bi lahko zgradili hidroelektrarno z več miltiplikativnimi pozitivnimi učinki na okolje. Kot morebitne dodatne prednosti izpostavlja vpliv hidroelektrarn na poplavno varnost v regiji in možno rešitev namakanja kmetijskih površin. Koncesije namreč niso prejeli le za energetsko rabo, temveč tudi za ekološko sanacijo Mure, dodaja.
»Nasprotje med energetiko in okoljem je ustvarjeno umetno. Najdemo lahko skupne točke,« je prepričan Tumpej in kaže na degradirana območja, tudi znotraj Nature 2000, ki si sama menda ne bodo mogla opomoči.
