Foto: Bobo
Izgradnja hidroelektrarn na Muri v slepi ulici. Direktor Dravskih elektrarn Maribor ocenjuje, da je to predvsem v interesu tujine.

Investicija v hidroelektrarno Hrastje – Mota, prvo od dveh predvidenih elektrarn na slovenskem delu Mure, trenutno ocenjujejo na sto milijonov evrov. Toda Družba Dravske elektrarne Maribor bi zdaj lahko izgubila koncesijo za gradnjo elektrarn na Muri, leta 2016 podeljeno s strani vlade. 

Kot pojasnjuje direktor družbe, je okoljsko poročilo z vsemi študijami variant bilo oddano že pred časom. Pred dvema mesecema pa je prispel dopis z ugotovitvijo, da je okoljsko poročilo vsebinsko sicer ustrezno, a da elektrarna zgolj z omilitvenimi ukrepi ni sprejemljiva. Tako so se po besedah Tumpeja znašli v slepi ulici. Nadaljevali bi predvidoma lahko s prevlado javnega interesa. 

Pri Financah so z direktorjem Dravskih elektrarn Maribor Andrejem Tumpejem in direktorjem Hidroelektrarn na Spodnji Savi Bogdanom Barbičem zdaj opravili pogovor o vzrokih in posledicah zapletov pri gradnji hidroelektrarn.

Močan interes v tujini

Želje po zaustavitvi gradnje hidroelektrarn na Muri so velike predvsem v tujini, ugotavlja direktor DEM.

Zainteresiranih je menda več, saj so hidroelektrarne edini energetski objekt, katerega gradnjo država lahko izvede z lastno industrijo in gradbeništvom, tujim korporacijam pa je dostop tako precej otežen. Čeprav lahko sodelujejo na razpisih, niso tako konkurenčne kot domača podjetja. Prav tako je tujini v interesu, da Slovenija ne doseže določenega deleža gradnje obnovljivih virov, saj bo s tem primorana kupovati tako imenovane zelene pravice v državah, ki so te cilje dosegle. Hkrati pa neizgradnja hidroelektrarn odpira še možnost gradnje elektrarn na fosilna goriva.

Na območju avstrijskega porečja Mure se nahaja že 55 hidroelektrarn, na slovenski strani meje pa le ena majhna. Kot največje nasprotnike naših hidroelektrarn Tumpej vidi okoljevarstvenike v sosednji državi ter navaja javnomnenjsko raziskavo družbe Valicon, po kateri 21 odstotkov prebivalcev v Pomurju podpira elektrarno, 14 odstotkov ji nasprotuje, preostanek pa ostaja neopredeljen. 

Spregledani pozitivni učinki?

Ob tem poudarja, da bi prav vsak tovrstni objekt sčasoma močno vplival na okolje; tako vetrne in sončne elektrarne kot hidroelektrarne. Prepričan je, da bi lahko zgradili hidroelektrarno z več miltiplikativnimi pozitivnimi učinki na okolje. Kot morebitne dodatne prednosti izpostavlja vpliv hidroelektrarn na poplavno varnost v regiji in možno rešitev namakanja kmetijskih površin. Koncesije namreč niso prejeli le za energetsko rabo, temveč tudi za ekološko sanacijo Mure, dodaja.

»Nasprotje med energetiko in okoljem je ustvarjeno umetno. Najdemo lahko skupne točke,« je prepričan Tumpej in kaže na degradirana območja, tudi znotraj Nature 2000, ki si sama menda ne bodo mogla opomoči.

S spleta

Komentarji (40)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
pepo (nepreverjen)

TEJ JE BETEŽEN !!

micka1 (nepreverjen)

Okoljska študija je pokazala negativne učinke, zato so reko zavarovali, da ne bi prišlo do posledic. To treba upoštevati.

micka1 (nepreverjen)

Sploh ste nej napisali kdo je direktor dravskih elektrarn, da bi znali iz katere stranke je.

Ostriž (nepreverjen)

Se strinjam, da nam vsi drugi hočejo gospodariti, nevladniki plačani iz države. Pa mislijo da zastopajo celo Prekmurje.
Zgradite 3 ne eno.
Smo za HE.

stric vili (nepreverjen)

Dobro so ti oprali glavo. Ali si pa en izmed tistih, ki bi dobro zaslužil na ta račun.

In reply to by Ostriž (nepreverjen)

bretjauzl (nepreverjen)

so že zadosti pri dopss. pokasirali lepe šolde od investitorja in se nato prodali še (tujim) nasprotnikom. ima kdo željo dlišati številke?

In reply to by stric vili (nepreverjen)

stric vili (nepreverjen)

Kaj bluzi ta direktor?! Investicija je vredna 100 milijonov. Preveč dobro vemo, kako je s takimi javnimi investicijami pri nas. Ne vem, če je kje bila kakšna javna investicija, da se pozneje ni pojavilo vprašanje in pregon, da so sem in tja izginili milijoni. Večja kot je investicija več denarja ponikne. Ztao je vsakemu lahko jasno zakaj tako velik interes za gradnjo. Nekdo si pač želi razdeliti javni denar. Še nekaj. Če bi teh 100 milijonov investirali v energetsko sanacijo javnih stavb bi na energiji privarčevali 10 X toliko, kot bi ta HE proizvedla !!!

kuna (nepreverjen)

Če se ne motim, je bila v štartu ocenjena vrednost na 56 mio€. Sedaj so malo zaokrožili navzgor, da je cifra lepo okrogla. Pozneje pa bo verjetno še treba kakih 50 zraven. Toliko o pralnici.

In reply to by stric vili (nepreverjen)

bretjauzl (nepreverjen)

seveda težave z branjem. torej kupovanje štroma bo vse dražje. predlagam da vso razliko pokrijete nasprotniki gradnje. na hitro zračunam vaš dolg. aha....ekhm.... dobro.... ujebemtiš kr drago bo to. kolko vas pa je?

In reply to by stric vili (nepreverjen)

de (nepreverjen)

Malo si kesen, prvi april je že mimo.

In reply to by bretjauzl (nepreverjen)

butalec (nepreverjen)

stric vili,
bingo, to je to!
Formulo za talanje penez že majo, elektrarne se pa ne delajo. Zato takšni pritiski!
Vse si njim povedal z energetsko sanacijo stavb!

In reply to by stric vili (nepreverjen)

rdeča zvezda (nepreverjen)

to bo novi TEŠ 6 poniknilo bo ogromno penezi koristi nobene , Muro bodo pa zajebali za vekomaj AMEN

Bučko (nepreverjen)

Pustite nam Muro takšno kakršna je, da si ob njenem toku spočijemo.

bretjauzl (nepreverjen)

prav kmalu bo potrebno krepko navzdol do usmiljenja vrednega brega. za razliko od .... obiščite kllesarsko pot met gratkornom in brückom.

In reply to by Bučko (nepreverjen)

vodnik1klase (nepreverjen)

Mene resno zanima ka je to za lidij ka po vsej sili ščejo tej elektrarne zidati, še bole me pa zanima ka je tou za lidij keri tej prve podpejrajo. Ali so redno bougi v glavi ali pa so enostavno na plačilni listi DEM. Druge razlage nega.

iplavi (nepreverjen)

te učinke si lahko pozitivno nekam zatakne. Vse neodvisne, poudarjam neodvisne študije, govorijo o negospodarsnosti HE na MUri, da o negativnem vplivu na okolje sploh ne govorimo.

bretjauzl (nepreverjen)

zanimivo da tovrstnih "neodvisnih" študij jodlari ne poznajo. so namreč zadosti brihtni, da tujim lobistom ne pustijo blokirati javnega interesa. tam ne gre to. ka de pešcčica nerazsodnih povzročala njih odvisnost od tujega energenta

In reply to by iplavi (nepreverjen)

Kaj pa negativ… (nepreverjen)

Slabo za naravo floro in favno slabo za reko Dravo ... vsi proti direktorju ker laze in zavaja

Olosh (nepreverjen)

hahahaha, direktor elektrarn guči pozitivno o elektrarnaj. WOOOOOOOOOOOOOW what a shocker :D

pepo (nepreverjen)

Dravske elektrarne so sicer daleč najbolj dobičkonosna hčerinska družba Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Lani so ob 64 milijonih evrov prihodkov ustvarili dobrih 13 milijonov evrov dobička, zaradi česar v energetiki veljajo za kokoš, ki nese zlata jajca.
https://siol.net/posel-danes/novice/to-je-novi-direktor-dravskih-elektr…

Elita MS (nepreverjen)

Wow bar ejnkrat je neka pozitiva med komentarji. Svaka vam čast.

100% (nepreverjen)

Pozitivni učinki je pravo...... ha ha ha ha ha .........

brezvezzze (nepreverjen)

Ne moremo direktno primerjati avstrijskega in slovenskega toka reke Mure. V Avstriji je po mojih podatkih samo 25 nekih normalnih hidroelektrarn na Muri in ne 55. Ostalo so neke igračke. So na razdalji 200km pri skoraj 700m padca. Mura izvira sicer na 1800+ metrih nadmorske višine. Mura ima v čistem slovenskem toku padca 34m na razdalji 28km. Ostalo je vsaj polovica reke v Avstriji, Hrvaški ali Madžarski. Povprečno je v Avstriji torej elektrarna na 8km pri 28m padca nadmorske višine. Izračun je približen, toliko da se vidi da je vsaj 3x več padca na elektrarno v Avstriji, kot bi bilo pri nas na eno samo. Mogoče se motim v tem razmišljanju :)

bretjauzl (nepreverjen)

glede na razliko višine ne. vendar pa si zanemaril bistveno. pretok reke z tokom navzdol narašča. Q-H diagram bo treba upoštevat

In reply to by brezvezzze (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

Mura od Graza dalje nima večjega pritoka, zato pretok ni ne vem koliko večji. Za delovanje turbine rabijo minimalno 8 metrov padca. To pa lahko dosežeš samo z visokimi nasipi. Druge možnosti ni. Prdvidena elektrarna Hrastje-Mota ima predvidena dva agregata vsak z 8 MW. To je malo. Tako ima recimo elektrarna Mariborski otok 120 MW. Za tako malo elektrike zapraviti zadnjo kolikor toliko nedotaknjeno nižinsko reko ni najbolj pametno.

In reply to by bretjauzl (nepreverjen)

butalec (nepreverjen)

brezvezzze,
nej Truplo, ne motiš se, prav imaš!

In reply to by brezvezzze (nepreverjen)

Vipko
Truplo

Dajte si že enkrat dopovedati, tako ti, kakor ostali... nikoli se ne prijavljam pod drugim imenom! Mi ni treba, imam svoje mnenje in svoj obraz za razliko od mnogih tu! Pika, prepirajte se vendar sami! Saj ste dokazano sposobni!

In reply to by butalec (nepreverjen)

BUM - LUP (nepreverjen)

NORCI in zdaj se lejko pa na dolgo in široko svajujete elektrarne JA ali NE, sobotainfo vam vrže čunto vij pa vsi na čunto kak lačni psi. En drek de što vas kaj pital lejko se na zobe postavite, če de hotel, de HE na Müjri pač napravo.

Elita MS (nepreverjen)

Ma menoj.. te bi jeh že postavile pred 30letme... Ne na pamet prosim

In reply to by BUM - LUP (nepreverjen)

bretjauzl (nepreverjen)

en od premnogih posmeha vrednih primerov popuščanja zdrave pameti zaradi okoljevarstvene viroze

drava je del nature 2000 z tem so okoljevarstveniki postali pomemben dejavnik pri zsvirsnju posegov na njej. Ker je ne pustijo poglabljti zaradi prodnatih otočkov, kjer se intenzivno zarašca vrbje in tam se rade lovijo svete ptičke so poplave vsako leto hujše. Kleti ogroženih objektov  so naenkrat polne. Se preobrne cisterna z kurilnim oljem, zaradi varovanja ptičjega habitata nastane resen okoljevarstveni problem – nafta v podtalju..In tedaj okoljevarstvenikov verhjeli ali ne ni, kot tudi ne, ko treba črpat vodo iz kleti. Menda ne utegnejo. 

cvenk (nepreverjen)

cvenk, cvenk, cvenk, cvenk, cvenk ...... (zvok padanja dinarčkov na tvoj bančni račun iz strani DEM)

In reply to by bretjauzl (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

Ti si še nej skapiro, ka dinarčkov že 28 let nega. Jako pokvarljiva roba. Hitro si mogo kupiti marke.

In reply to by cvenk (nepreverjen)

štajerec

Pozitivne učinke bodo meli samo veliki gradbeniki,ki bodo pri koriti.

Vestni_opazovalec

1. Povzetek=zato je letel prejšnji minister za okolje, ki ni odobril gradnje na Muri

Vestni_opazovalec

2. Investicije v izolacije hiš in bolj učinkovito rabo energije (naprave a+++) so korak v pravo smer, saj z multiplikacijskimi učinki izenačijo investicije v HE. Paše okolje bo ostalo...konec koncev denarja ne moreš jesti in okolje se vedno odzove na posege.

Vestni_opazovalec

3. Žal velja tudi: nekoč nafta, danes vode, jutri informacije=skupni imenovalec je moč+kontrola profitov. Študija za Balkan in vode nakazuje apetite multinacionalk (hidro potenciali za energetiko in pitno vodo) in grški model privatizacije zaradi nesposobnosti vračanja kreditov. Osvajanje trga energentov (npr. RWE) poteka (65% komercialnih pitnih virov v SLO je v tuji lasti)...naslednji korak dvog cen...elektrika v DE je 3x dražja od naše, trenutno torej RWE deluje dumpiško...ampak to se bo hitro spremenilo. Pa srečno! Nasedle investicije dravskih elektrarn bo poceni odkupil tujec!

kuna (nepreverjen)

Spoštovani direktor, zagovornik elektrarn.
Fotka v prispevku lepo prikazuje, kaj ste za dosego svojih ciljev pripravljeni uničiti: Babičev mlin.
Boste torej mlinarja predčasno "upokojili", uničili edini mlin te vrste na reki?
Vsem je jasno, da boste regulirali nivo reke nizvodno od elektrarn. Torej bodo elektrarne uničile še edini plavajoči mlin te vrste? Je prvi v vrsti. Drugi bo Smejev mlin v Ižakovcih.
Itak vaše delovanje ne bo rentabilno, človeka pa boste z odpiranjem in zapiranjem zapornic glede na potrebe po elektriki prisilili, da bo svojo dejavnost dolgoročno zaprl. Isto se bo zgodilo v Ižakovcih.
Mlinar nekako lahko predvidi visoko vodo-poplave, ne more pa predvideti potrebe po elektriki in posledično znižanja nivoja reke.
Oziroma drugače: ti edini vrste dejavnosti, ki sta se zarezali v pokrajino ob Muri boste slej ko prej uničili.
Kaj ste že govorili v svojih "navdihajočih" nagovorih? Nova delovna mesta?
Vsaj za eno delovno sem prepričan, da ga boste dolgoročno uničili. Za druga v Ižakovcih, število ni znano.
Mlin, ne eden, ne drugi, se glede na vaše potrebe, ne bo mogel prilagajati.
Zakaj? Ker je predvideno poglabljanje struge reke Mure nizvodno od elektrarne. Če se torej struga načrtno poglobi, bi se morala poglobiti tudi ob obeh mlinih.
Pa se bo? Ne, ker ni predvideno. Torej bosta oba mlina ostala na suhem.
V tem ne vidim nobene "ekološke sanacije Mure". Če tudi se tega ne zavedate, gre dolgoročno za "uničenje konkurence" in predvsem kar je najbolj pomembno UNIČENJE KULTURNE DEDIŠČINE.
Samo toliko na temo "razvoja turizma" na račun gradenj elektrarne.

čarni vrag (nepreverjen)

Za Smejov mlin v Ižakovcih san še nikdar nej čul. Mogoče je to tisti nedelujoči mlin na otoki Ljubavi?

In reply to by kuna (nepreverjen)

feri11 (nepreverjen)

Komi on tou laže....? Bratuškova si pa z unučevanjon NAŠE, nej njejne narave ščej napuniti žepke!

Peter Kralj (nepreverjen)

Zakaj hočejo graditi elektrarne na Muri za 100 Mio €, ko lahko zgradimo geotermalno elektrarno na primer v Benediktu za 20 Mio €, ki bo na letni ravni proizvedla več električne energije kot HE na Muri????

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice