Po oceni okoljskega ministrstva, ki izgradnje hidroelektrarn na Muri ne podpira, obstajata dva možna razpleta v postopku odločanja o tem vprašanju.
Končna odločitev ob opredeljenih izravnalnih in nadomestnih ukrepih bi lahko še vedno bila prepuščena investitorju in pobudniku gradnje; tako vsaj predvideva eden od načrtov, ki ga je v DZ opisal okoljski minister Simon Zajc.
Dve možnosti
Postopek priprave državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Hrastje-Mota na Muri na omenjenem ministrstvu teče že vse od začetka leta 2012. Februarja je bilo izdano pozitivno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, ki pa v zaključku navaja, da je plan nesprejemljiv, saj izkazuje bistvene vplive na okolje.
Kot pojasnjuje Zajc, so na osnovi tega zaključka pripravili več gradiv, ki so zdaj v fazi medresorskega usklajevanja.
Med njimi je tudi priprava sklepa vlade o zaustavitvi postopka priprave državnega prostorskega načrta za območje hidroelektrarne Hrastje-Mota, ki po besedah ministra predstavlja plan A. Vlada bi se na podlagi okoljskega poročila torej lahko že odločila za ustavitev državnega prostorskega načrta.
Drugi načrt, plan B, medtem predvideva nadaljevanje postopka. Stekla bi javna razgrnitev študij variant in okoljskega poročila, nato pa odločba o nesprejemljivosti plana, piše STA. Pri tem bi gradiva dopolnili še s preciznimi izravnalnimi in nadomestnimi ukrepi, investitor in pobudnik pa bi se na podlagi preučitve vseh potrebnih ukrepov nato odločila, ali bosta podala predlog za začetek postopka prevlade drugega javnega interesa oziroma prevlade interesa energetike napram okolju.
Bratuškova zavrača očitke
Aktivnosti za uskladitev gradiva so po besedah ministra v zadnjem času povečali in tako pričakujejo, da ga bo vlada že kmalu tudi obravnavala.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek medtem še naprej zavrača očitke, da naj bi zagovarjala energetski lobi. Poudarja namreč, da je kot ministrica za infrastrukturo zadolžena tudi za energetiko ter s tem dolžna opozoriti vlado na posledice določenih odločitev. Ob tem opominja, da cilji Slovenije glede 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v končni bruto uporabi energije do prihodnjega leta ne bomo uspeli doseči, s čimer tudi seznanja vlado.
Prav tako je poudarila, da neizgradnji hidroelektrarn ne nasprotuje, v primeru, da bo na mizi okoljsko poročilo, ki bo kazalo, da objektov na reki zaradi okoljskih razmer ni moč zgraditi.
