Žganje bolj kot po glavi udari po žepu

| v Lokalno

Žganjekuha je že od nekdaj del prekmurske tradicije na vsaki domačiji. Znano je, da se z njo ukvarjajo številni, toda le redki prodajajo svoje izdelke na trgu. Število malih proizvajalcev žganja na slovenskem trgu pada tudi zaradi zapletene zakonodaje in vedno strožjega nadzora finančne uprave. S to obrtjo se zato v Sloveniji zakonito ukvarjajo le redki.

Zaradi birokracije le redki na trgu

Aleksander Bagar se z žganjekuho ukvarja že več kot deset let, svojo pisano paleto izdelkov pa ponuja tudi na trgu. Letno pridela okoli 100 litrov žganja. Med njegovimi izdelki najdemo vse od sadnih do zeliščnih likerjev, celo paradižnikovega. A na trgu je, predvsem zaradi birokracije, eden izmed redkih.

Težave tudi za novoustanovljeno zasebno žganjarno

S številnimi predpisi se je morala spopasti tudi novoustanovljena zasebna žganjarna v Polani. Vendar kot nam je povedala vodja destilarne St. Stefan, Mateja Štabuc Šumak se pri žganjekuhi spopadajo še z več predpisi.

“Ker imamo ta grozni alkohol nad 15 procentov”.

Težave tudi s poimenovanjem žganja

Zaradi zaščite imen so imeli težave tudi s poimenovanjem žganja, a so našli spretno rešitev. Znašli so se tako, da so temu viskiju, ki sicer je iz ječmenovega sladu, dodali eno skrivnost. S črtico pred imenom so viskiju zadali 'niski' udarec. Bolj kot ime izdelka pa jim je, tako kot manjšim žganjarjem, pomembna kakovost.

Konkurenca nezakonitih žganjarjev vsako leto večja

Tudi Aleksander Bagar pravi, da je potrditev to, da se ljudje vračajo, ko enkrat kupijo njegov proizvod, in ravno zaradi tega Aleksander vztraja na trgu, kjer je predvsem konkurenca nezakonitih žganjarjev vsako leto večja.

Preverjajo predvsem anonimne prijave

Nadzor nad žganjekuho izvaja Finančna uprava Republike Slovenije, ki pri nadzoru nad malimi proizvajalci žganja preverja predvsem anonimne prijave. Pri nadzoru prodaje alkohola in alkoholnih pijač se ugotavlja njihova prodaja (predvsem domačega žganja, medenega žganja in likerja, borovničevca). Če se na prodajnem mestu te alkoholne pijače prodajajo, se ugotovi izvor oziroma proizvajalec teh pijač. Proizvajalec alkoholnih pijač mora biti registriran kot trošarinski zavezanec in plačevati trošarino.

Kazni od 200 do 1.200 evrov

Mali proizvajalec žganja mora prijaviti pridobitev oziroma odsvojitev kotla za kuhanje žganja oziroma spremembo načina obračunavanja in plačevanja trošarine v primeru preseganja količinskih omejitev. Z globo od 200 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje fizična oseba, če opusti dolžnost sporočila ali prijave. Od 2012 do 30. 11. 2015 so izdali skupaj 27 odločb o prekršku.

Komentarji

Gost

hahaha 100 l ja... ostalih 900 pa proda brez računa gostilničarjem in podobnim strankam

Lentus1

Kelko pa te je ta "količinska omejitev", kda trbej prijavite kotel?

kotel

Kotel nad 40l je potrebno prijavti količina pa je do 500l za malega proizvajalca

baubau

Telko bau bau okouli toga...jao jao, pa ka smo v srednjon veki???
1. tisti keri ščej služit na tej način, naj prijavi in kuha.
2. tisti keri dela kak trbej naj san prijavi inšpekciji vso tisto nelojalno konkurenco in de mer.
3. alkohola se v slo itak spije preveč, kultura pitja je na nizkon nivoji, tak ka bar nekše omejitve moremo meti.

se što ščej okoli toga pričkati???
ajde ote...z argumenti!!!

Jože KUHAR

tou ka se Pavlinjek začno ukvarjati z žganjekuho je gvušno zavolo zaslüška nej zavolo stroke in kvalitete destilatov. Že tou, ka ščej žgati wiski je za prekmurce nej sprejemljivo. Prekmurci mamo za naše domače žganje strašno lejpa imena: palinka, šnops, žganjica in drüga imena. Zanima me pa ge on dobiva surovino?

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi