Profesor Dominik Letnar in dijak Jure Zrim s Srednje poklicne in tehniške šole v Murski Soboti razkrivata, kako so skupaj razvili inovativno aplikacijo za učenje algoritmičnega razmišljanja v virtualni resničnosti.
Na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota so dijaki programa tehnik računalništva pod mentorstvom profesorja Dominika Letnarja ustvarili nekaj posebnega.
Razvili so aplikacijo v virtualni resničnosti, ki pomaga mladim uporabnikom razumeti svet programiranja in algoritmičnega razmišljanja.
Jure Zrim, dijak četrtega letnika, je v oddaji Aktualno na televiziji IDEA povedal, da so program ustvarili v okolju Unity s pomočjo programskega jezika C Sharp. Vse 3D modele so dijaki razvili sami v orodju Blender, brez uporabe tujih vsebin.
Aplikacija Code in VR popelje uporabnika v interaktivni 3D svet, kjer s pomočjo blokovnega programiranja vodi robota skozi več kot 60 izzivov.
Projekt, ki se je začel kot šolski izziv, je prerasel v konkretno izobraževalno orodje. Dijaki so samostojno oblikovali 3D-modele, snovali logične izzive, testirali funkcionalnosti ter dodajali nove ideje.
Aplikacija temelji na vizualnem algoritmičnem razmišljanju, kar omogoča bolj intuitivno razumevanje. Trenutno Code in VR vključuje več svetov, tematska okolja, urejevalnik lastnih stopenj in sistem vizualnega sledenja algoritmom.
Aplikacija, ki uči logično razmišljanje
Glavni cilj aplikacije je bil približati svet programiranja začetnikom. Skozi različne težavnostne stopnje uporabniki spoznavajo osnovne koncepte, kot so zanke, pogojni stavki in členitve.
»Cilj aplikacije je razvijati logično in algoritmično razmišljanje pri reševanju problemov, kar pomaga tudi na drugih področjih življenja,« pravi Zrim.
Aplikacija uporabnika vodi skozi svetove različnih planetov, ki predstavljajo stopnje učenja, in omogoča učenje na zabaven način.
Prednosti in pasti virtualne resničnosti
Med razvojem so dijaki spoznali tudi pasti uporabe virtualne resničnosti. Med testiranji so nekateri uporabniki občutili vrtoglavico in slabost, a so s pomočjo prilagoditev, kot je uporaba aplikacije sede, te težave zmanjšali.
»Pomembno je, da znamo pametno uporabljati virtualno resničnost. Orodje samo po sebi ni slabo, pomembna je pravilna uporaba,« poudarja Letnar.
Načrti za prihodnost
Aplikacijo želijo avtorji razširiti tudi v osnovne šole, saj so prve testne skupine osnovnošolcev pokazale veliko zanimanja in hitro učenje. Cilj je, da bi aplikacijo uporabljali kot učni pripomoček pri uvajanju v svet računalništva že v najzgodnejših fazah izobraževanja.
»Virtualna resničnost bo igrala vedno večjo vlogo v našem vsakdanu, zato je prav, da mlade pravočasno pripravimo na njeno uporabo,« dodaja Letnar.
