Iz arhiva, pogovor z Jožetom Kološo – Kološem.
Televizija IDEA je iz svojega arhiva delila dragocen dokumentaren filmski zapis o Jožetu Kološi – Kološu, enem najvidnejših slovenskih umetniških fotografov.
Dokumentarec prinaša oseben in poglobljen vpogled v njegovo življenje in ustvarjanje skozi pogovor, ki ga je s Kološem opravil Marjan Dora.
Arhivski posnetek je pomembno pričevanje časa, saj ne razkriva le avtorjevega umetniškega opusa, temveč tudi njegovo razmišljanje o fotografiji, prostoru in človeku, ki so zaznamovali njegovo večdesetletno ustvarjalno pot.
Mojster fotografije
Kološ je bil eden najpomembnejših slovenskih umetniških fotografov 20. stoletja ter osrednja osebnost razvoja krajinske in socialne fotografije na Slovenskem.
Rodil se je 28. septembra 1920 v Murski Soboti, umrl pa 29. junija 1998 v Semedeli pri Kopru.
S fotografijo se je srečal že v otroštvu. Njegov ded Josip Prahič je bil prvi fotograf v Prekmurju, mati Katarina (rojena Prahič) pa je po moževi smrti pred drugo svetovno vojno vodila fotografski atelje skupaj s svojim drugim možem, zagrebškim fotografom Dragutinom Reeschom. Prav v Reeschevem ateljeju se je Kološa zgodaj seznanil s tehničnimi in umetniškimi vidiki fotografije.
Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti. Leta 1940 je pri Združenju fotografov v Ljubljani opravil strokovni izpit, leta 1943 pa še mojstrski izpit za fotografa v Šopronu na Madžarskem. Istega leta se je poročil.
Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran v madžarsko vojsko.
Po vojni se je povsem posvetil fotografiji. Jeseni 1945 je v Šiftarjevem mlinu v Murski Soboti organiziral fotografski laboratorij Komande prekmurskega vojnega območja, kasneje pa je vodil fotoslužbo propagande mariborskega vojnega območja.
Njegova prva povojna razstava Pod svobodnim soncem je bila predstavljena v Mariboru in pomeni pomemben mejnik v njegovem ustvarjalnem razvoju.
Kološa je nato deloval kot profesionalni fotograf pri Uradu za informacije pri predsedstvu vlade Socialistične republike Srbije v Ljubljani. Po vrnitvi v Mursko Soboto je postal fotoreporter časopisa Ljudski glas ter sodeloval z revijama Maneken in Tovariš. Leta 1951 je postal član Združenja umetnikov Slovenije.
Leta 1957 se je z ženo Piroško preselil v Koper, kjer je štiri leta vodil fotoslužbo v tovarni Tomos. Leta 1961 je začel delovati kot svobodni umetnik, kar je pomenilo novo poglavje v njegovem ustvarjanju. Leta 1972 je ustanovil skupino Neodvisnih fotografov in s tem začel mednarodno fotografsko kolonijo Koštabona, znano tudi pod naslovom Umiranje vasi, ki je postala pomembna bienalna prireditev.
Bil je pobudnik in soustvarjalec številnih ključnih institucij slovenske fotografije. Leta 1975 je sodeloval pri organizaciji prireditve Profoto in skupščine Europhot v Kopru in Portorožu, ob tej priložnosti pa je bila v Kopru odprta prva fotogalerija v takratni Jugoslaviji.
V naslednjih letih je organiziral potujoče razstave po istrskih vaseh ter ustanovil in vodil fotogalerije v Ljubljani, Kopru, Piranu in Murski Soboti, kjer je bilo izvedenih več kot 200 razstav.
Leta 1980 je postal častni član Kabineta slovenske fotografije. Poseben odmev so imele njegove razstave Svetlobni zapisi, predstavljene v Pécsu, Zagrebu, Vácu, Budimpešti in Murski Soboti. Leta 1985 je izšla fotografska mapa Ob Muri, ki sodi med njegova najpomembnejša dela.
Kološev opus obsega več kot 70 samostojnih razstav in predstavlja izjemen prispevek k razvoju slovenske umetniške fotografije. S svojim delom je skoraj šest desetletij sooblikoval estetske in vsebinske smeri fotografije ter se uveljavil kot eden njenih ključnih nosilcev na Slovenskem.
Pokopan je na murskosoboškem pokopališču skupaj z ženo Piroško.
