S prvim majem so po sedemletnem prehodnem obdobju padle ovire za zaposlovanje delavcev tudi v Avstriji in Nemčiji za sedmerico držav, ki so se Evropski Uniji pridružile leta 2004. V Avstriji trenutno približno šest tisoč slovenskih delavcev.
Za Čehe, Slovake, Poljake, Latvijce, Litovce, Estonce in Slovence sprostile administrativne ovire za delo čez mejo, pričakovanja slednjih pa so zaradi nesorazmerno večjega plačila za delo visoka.
Delovna mesta v Sloveniji se bodo sprostila
»Sprostitev pretoka delovne sile je dobrodošla – zagotovo bo vsaj kakšen iskalec zaposlitve sedaj lažje dobil delo čez mejo. Tudi če bodo v tujino odhajali že zaposleni, bo to pomenilo sprostitev delovnega mesta v Sloveniji, ki ga bo lahko pokril nekdo drug, ki ne želi dela v tujini, pa je sedaj brezposelna oseba ali zaposlen,” pravi mag. Cvetka Sreš, direktorica soboškega Zavoda za zaposlovanje, ob tem pa dodaja, da je še prehitro govoriti u vplivu prostega pretoka na stopnjo brezposelnosti.
Velika pričakovanja po delu v tujini tudi v Pomurju
Slovenski delavci so se za delo v sosednij državi odločali že v prehodnem obdobju, pri iskanju zaposlitve pa so jih pričakale številne administrativne ovire ter dokončno delovno dovoljenje, s katerimi že zdaj v Avstriji dela kakih šest tisoč Slovencev. Na murskosoboškem zavodu doslej ni bilo pretiranega zanimanja za delo v tujini, iz evidence brezposelnih oseb pa se je v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta zaradi zaposlitve v Avstriji odjavilo med 60 in 80 oseb. “Pričakovanja brezposelnih oseb, da bodo po 1. maju dobili delo v Avstriji, so velika – to izvemo iz razgovorov z iskalci zaposlitve, ki navajajo, da iščejo delo tudi čez mejo,” pojasni Sreševa, ki zaenkrat težko ocenjuje realizacijo pričakovanj iskalcev zaposlitev v Avstriji.
Največ zanimanja po kvalificiranih delavcih
Ob sprostitiv pretoka delovne sile je pri avstrijskih delodajalcih največ zanimanja po kvalificiranih delih v gradbeništvu, gostinstvu, zdravstvu, elektroinštalaterstvu in kmetijstvu. Po poročanju avstrijskih medijev ni zaznati bojazni domačinov glede možnega večjega pritoka tuje delovne sile, kot se je pokazalo v Nemčjii, kjer so prvomajsko odpravo omejitve pričakali z različnimi pričakovanji zaradi bojazni pred navalom Čehov in Poljakov, strah domačinov pa je podkrepljen z dejstvom, da se za delo v Nemčiji odloča več visoko izobraženih.
Bojazen pred begom možganov
“Pozitivni učinek, ki ga pričakujemo, je predvsem ta, da bo predvidoma več oseb dobilo delo. Glede na to, da pa se večina evropskih držav srečuje z deficitom v istih poklicih, je seveda bojazen, da bodo v tujino odšli tudi tisti, ki posedujejo znanje, ki ga potrebujejo tudi naši delodajalci; še posebej, če bodo pogoji za delo in plačilo čez mejo boljši,” pravi direktorica soboškega zavoda za zaposlovanje o učinkih, ki jih prinašajo večje možnosti zaposlitve v sosednji državi.
