V boju za kmetijska zemljišča v Pomurju 115 pritožb, sklad: Nad odzivom nismo presenečeni, »žal je takšna realnost«

| v Lokalno

Ministrstvo meni, da razpisa ni treba ponoviti, od 115 pritožb pa so bile za stranke pozitivno rešene zgolj tri.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je julija lansko leto objavil razpis za več kot 1600 kmetijskih zemljišč v skupni površini 1858 hektarjev.

Poročali smo, da je ponudba zemljišč požela veliko zanimanje med kmeti, na javni razpis je prispelo kar 3344 izjav o sprejemu ponudbe.

Postopek izbire in odločitev sklada glede posameznih zakupnih pogodb pa med kmeti v zadnjem času povzroča val ogorčenja.

Nepreglednost postopka in »izigravanje določb pravilnika«

Poslanec Ferenc Horváth je na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušić nedavno naslovil poslansko vprašanje v zvezi z razpisom.

V dokumentu je zapisal, da naj bi bil eden od ključnih ciljev sklada pri ponovni delitvi zemljišč, da bi jih prednostno dobili mladi kmetje do 40 let iz okolice Lendava.

Dodal je, da naj bi nekateri kmetje z različnimi manevri »izigrali določbe pravilnika, na primer sklenitev pogodbe o preužitku tik pred objavo ponudbe za zakup zemljišč«, ki naj bi jim prinesla prednost pred drugimi.

Izpostavil je tudi nepreglednost postopka in nejavno odpiranje ponudb za zakup posameznih kmetijskih zemljišč.

Bivši zakupnik in nekateri kmetje napovedali tožbe

Ministrstvo je poslancu odgovorilo, da je Sklad kmetijskih zemljišč samostojen organ, zato so zaprosili za pojasnila v zvezi z njegovimi navedbami.

Iz sklada so odgovorili, da je sama napoved objave ponudb za zakup pri posameznikih in skupinah vzbudila različna pričakovanja.

Dodali so, da je z izbiro zadovoljna le manjšina od zainteresiranih za zakup.

»Tožbe na izpodbijanje zakupnih pogodb napovedujejo bivši zakupnik in kmetje, ki so zemljišča pridobili v zakup, vendar po njihovi oceni premalo. Sklad nad odzivom ni presenečen, žal je taka realnost,« so odgovorili iz sklada.

Spreminjanja stalnega prebivališča pravilnik ni predvidel

Vse izbire oziroma odločitve sklada o tem, komu dodeli zemljišče v zakup, so skladne z zakonom o kmetijskih zemljiščih, so poudarili na skladu.

»V zvezi z očitanim manevrom vpisanega preužitka, ki je stranki izboljšal prednost do zakupa, je sklad lastništvo preveril v zemljiški knjigi.

Preverjanje zakonitosti vpisa vanjo pa ni v pristojnosti sklada. Stalno prebivališče sklad preverja z veljavnim osebnim dokumentom in za svoje stranke z vpogledom v centralni register prebivalstva.

Možnosti, da bodo nekateri izkoristili možnost spreminjanja stalnega prebivališča, pravilnik ni predvidel.«   

Razpis ne bo ponovljen

Ministrstvo glede ponovitve razpisa meni, da to ni treba, saj so bili po podatkih sklada vsi postopki izvedeni transparentno.

»Sklad je obravnaval 115 pritožb prejemnikov ponudbe, od tega so bile za stranke pozitivno rešene zgolj tri,« so pojasnili na ministrstvu.

Preberite še

Komentarji

Varda

Kmetje se bodo med sabo pobili za zemljo,eni bi šli čez trupla

čarni vrag

Gospa slepemu beraču na ulici: »Dobri mož, tukaj imate dvajset evrov.«
»Oprostite, to je bankovec za deset evrov!«
»Glej no glej, ali vidite?«
»Oprostite, jaz sem le namestnik berača. Pravi slepec je šel v kino!«

Magyar Bacsi007

Pička materina celo zemljo ste mi odvzeli, pizda vam materina. Kiri piši o temu!!!

trodler

Ko ata na štoru sedi, agrarna zemljo deli

čarni vrag

ko ata na đtoru sedi
mama sekretaru partije noge narazen drži

.

To še ni nič! Meni so razbili tegl, zemljo z rožo vred pa vzeli! Banda pokvarjena! Edino na N24TV so pred desetimi dnevi zadevo objavili! Ja, taka je naša samostojna SLO!

SOBOČANEC1234567

NATAŠA HORVAT PA JE FAJN BOGATILA SE Z POTKUPNINAMI KUVERTE IZPOT MIZE

Hmmm

Kaj ima g. Nataša veze z dodeljenimi njivami kmetom? 🥹
V Lendavi pri njej so se samo podpisovale POGODBE.
! Vse ostalo je bilo na sedežu SKZG - v Ljubljani. !

SOBOČANEC1234567

MARSI KAJ MA TAKOIMENOVANA G.NATAŠA PRI TEM. ODKAR JE JASENKA ODIŠLA NI PRAVIČNOSTI MARSI KAJ GRE MIMO ZAKONA

3kkk

kmetijstvo najbolj donosen posel, brez veliko dela. kulaki bi ubijali za nove njive. edini krivec za stanje subvencije.

Kmetica

Kmetijstvo je daleč od lahkega in brezskrbnega zaslužka – zahteva ogromno dela, časa in tveganja. Odvisno je od vremena, cen na trgu in visokih stroškov pridelave. Subvencije niso luksuz, ampak pogosto nujna pomoč za preživetje kmetov, saj brez njih mnogi ne bi mogli pokriti stroškov in bi propadli.

Seveda obstajajo posamezniki, ki izkoriščajo sistem, a ne moremo vseh kmetov metati v isti koš. Večina jih pošteno dela in se trudi preživeti kljub nepredvidljivim razmeram. Če bi bilo kmetijstvo res tako donosen posel brez veliko dela, bi se ga lotil vsak, pa vemo, da ni tako. Generaliziranje samo škodi razumevanju dejanskega stanja.

Grk

Kmetica saj imaš prav, vendar se pa vseeno postavlja vprašanje, zakaj je tako močna želja po zakupu? Ali ti dodatni hektarje res prinašajo tako dobre tržne viške ali pa so res mamljiva le kmetijska izplačila(subvencije). Postavlja se mi vprašanje ali bi bilo takšno povpraševanje po kmetijskih zemljiščih, če bi se subvencije izplačevale na pridelek po hektarju in ne po površini kmetijskega zemljišča. Ne mislim samo na tržne viške ampak na vse.

Kmetica

Če se poglobimo v kmetijstvo in kmete, vidimo, da obstajajo zelo različne skupine. Nekateri kmetje preprosto obožujejo svoje delo, širijo svoje kmetije iz strasti in želje po napredku. Drugi nabirajo čim več zemlje zgolj zato, da bi se pred drugimi prikazali kot “bog i batina” – da bi imeli največ, ne glede na smiselnost. Potem so tisti, ki resnično izkoriščajo sistem subvencij, in tisti, ki jih nujno potrebujejo za odplačilo strojev, vzdrževanje kmetije in preživetje. Seveda bi lahko našli še več podskupin, saj je kmetijstvo zelo raznolik sektor.

Kot kmetica te razlike dobro razumem in tudi vaše vprašanje je povsem na mestu. A ključno je, da bi moralo Ministrstvo za kmetijstvo in pristojni inšpektorji bolje nadzorovati, kam sredstva dejansko gredo. Namesto da se osredotočajo na male ali celo nekatere velike kmete, ki delajo s srcem, bi morali temeljito pregledati sistem in poskrbeti, da je pravičen.

Vsak kmet bi moral znati oceniti svoje zmožnosti – koliko lahko naredi z osnovno subvencijo in na tej podlagi gospodarno upravljati tudi z dodatnimi sredstvi. Seveda pa bi bilo treba urediti tudi cene semen, gnojil in drugih ključnih vložkov, saj so ti postali nesorazmerno dragi.

Dodatki k osnovni subvenciji niso namenjeni bogatenju kmetov, temveč uravnavanju tržnih nesorazmerij. Trenutne cene pridelkov so namreč prenizke glede na začetne stroške – semena, gnojila, mehanizacijo, delovno silo. Cilj teh dodatkov bi moral biti zagotavljanje dostopne cene za slovenske potrošnike, da bi si lahko privoščili kakovostno domačo hrano.

A žal ni tako! Naša država raje prodaja slovenske pridelke v tujino za večkrat višjo ceno, nato pa uvaža cenejše, pogosto manj kakovostne surovine in izdelke. Slovenija bi lahko bila samooskrbna, a kaj, ko vodilni raje polnijo lastne žepe namesto da bi podprli domače kmetijstvo in potrošnike.

Pa lep večer še naprej! ☺️

čarni vrag

Gospa slepemu beraču na ulici: »Dobri mož, tukaj imate dvajset evrov.«
»Oprostite, to je bankovec za deset evrov!«
»Glej no glej, ali vidite?«
»Oprostite, jaz sem le namestnik berača. Pravi slepec je šel v kino!«

captain

»žal je takšna realnost« in to v celi RS !!

Grk

Tudi vam lep večer!

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi