Pomlajevanje obraza z botoksom je danes prav gotovo najpogostejši poseg v estetski kirurgiji, o kateri pa imamo ljudje precej deljena mnenja, mnogokrat pa tudi napačne predstave.
Botoks ali botulinski toksin je toksin bakterije Clostridium botulinum, za katerega je bilo že v petdesetih letih prejšnjega stoletja ugotovljeno, da povzroči sprostitev mišice, če ga v majhni količini vbrizgamo vanjo.
Je botoks strupen?
Zastrupitev z bakterijo Clostridium botulinum lahko povzroči botulizem, stanje, ki povzroči ohromitev določenih skupin mišic.
Količina injiciranega botoksa, ki se rabi v estetski medicini, je nekaj desetkrat nižja od tiste, ki jo uporabljajo v nekatere medicinske namene, zato naj bi bil po pričevanjih strokovnjakov strah glede uporabe botoksa odveč.
Kako botoks deluje?
Botulinski toksin prepreči sproščanje acetilholina, ki je kemični »posrednik v komunikaciji« med živcem in mišico, na ta način pa mišici prepreči, da bi se krčila ‒ postane torej začasno oslabljena.
Krčenje obraza tvori gubice, ki so lahko dinamične ali statične. Prve so vidne le, če uporabljamo »obraz«, ga torej premikamo, druge pa opazimo tudi v primeru, da obraz miruje. Vbrizgavanje botoksa omogoča, da se korigirajo dinamične gubice (med obrvmi, okrog oči, vodoravne linije na čelu), pa tudi druge.
Injiciranje botoksa naj bi imelo tako kratko- (zmanjšanje gubic in svež videz) kot dolgoročni učinek, saj naj bi se z redno uporabo botoksa preprečile poglobljene gube.
Uporablja se lahko tudi za glajenje gubic okrog ust, kot pomočnik pa naj bi bil učinkovit tudi pri korekciji nasmeha, ko je vidna zgornja dlesen.
Korigirajo se lahko tudi gube na vratu, botoks pa naj bi bil učinkovit tudi pri zmanjševanju prekomernega potenja, »zdravil« pa naj bi tudi določene vrste glavobola.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so botulinski toksin prvič uporabili v terapevtske namene, in sicer za zdravljenje škiljenja pri ljudeh ter krčev očesnih vek. Kasneje so njegove učinke prepoznali tudi pri lajšanju mišičnih krčev obraza, vratu, ramen in celo glasilk.
Ljudje, ki so bili z botoksom zdravljeni zaradi škiljenja, so poročali, da imajo manj gub okrog oči. Opažanja je bilo še več, zaradi česar je sledila tudi širitev uporabe. Botox je bilo sprva le tržno ime, ki se je dandanes tako »učinkovito« prijelo, da se uporablja kot splošni izraz za botulinski toksin.
Danes se ga polovica uporablja v kozmetične, polovica v medicinske namene.
Koliko časa traja poseg?
Poseg je hiter, saj pri izkušenem zdravniku traja približno minuto ali dve, a tudi neboleč, sledi vbodov pa izginejo že po približno desetih minutah. Botoks prične učinkovati v roku od štiri do sedem dni, učinek pa traja od štiri do šest mesecev. Seveda pa manjši odmerki učinkujejo krajši čas.
Moški za enake učinke potrebujejo do dvakrat večje odmerke kot ženske. In da, tudi zanimanje moških za ta poseg narašča.
Kaj je najpomembnejše pri odločitvi za poseg?
Bistveno je, da se izbere zdravnik, ki je resnično usposobljen za nudenje tovrstne terapije, saj se na ta način lahko preprečijo nezaželeni učinki. Poznavalec naj bi znal glede na pacientovo obrazno anatomijo izbrati ustrezen odmerek, dobro pa pozna tudi vse morebitne pasti.
Sam poseg, zagotavljajo strokovnjaki, naj bi bil povsem varen, saj da je to že zgolj rutinski postopek. Tudi morebitni neželeni učinki naj bi izzveneli v nekaj dneh ali tednih.
Tudi Sobočanke navdušene nad botoksom
Botoks pa naj bi bil priljubljen tudi med tukajšnjimi prebivalkami.
Po neuradnih informacijah se poseg od nedavno izvaja tudi v Pušči, in to po relativno nizkih cenah. Tovrstne »govorice« krožijo tudi med kozmetičarkami ‒ ljudje v »branži« naj bi bili kar dobro seznanjeni z vsem tem.
Torej: lepotni popravki da ali ne? Vsak posameznik ima glede tega svoje mnenje, in prav je tako. Pa vendar se je včasih dobro in koristno vprašati, kako gledamo na staranje, ki je najbolj naraven proces ‒ kar vse prevečkrat pozabljamo ‒ in katerega v bistvu ne moremo (povsem) ustaviti.
