Varno in zdravo delovno okolje ni le temeljna pravica zaposlenih, temveč lahko pomembo vpliva na zmanjšanje napetosti in konfliktov pri delu, vpliva na zvestobo delodajalcu ter izboljša delovno uspešnost in produktivnost zaposlenih.
Vse kaže, da duševno zdravje v družbi in na delovnem mestu ni enakovredno fizičnemu. V realnosti pa bi moralo biti enakovredno.
Delodajalci po navadi spregledajo vlogo dela in delovnega mesta tako pri spodbujanju duševnega zdravja in dobrega počutja kot pri spodbujanju zavzetosti in uspešnosti zaposlenih.
Dostikrat o duševnem zdravju, dobrem počutju in izgorelosti zaposlenih razmišljajo kot o osebnem problemu zaposlenih. Naloga delodajalcev je tako med drugim tudi nudenje podpore za doseganje mentalne stabilnosti zaposlenih.
Mnoge organizacije so resda že zaznale določene probleme ter kot odgovor vpeljale t.i. programe za dobro počutje zaposlenih. A to ni dovolj.
Raziskave izpostavljajo, da delodajalci precenjujejo vpliv svojih programov dobrega počutja in koristi ter podcenjujejo ključno vlogo delovnega mesta pri zmanjševanju izgorelosti ter podpiranju duševnega zdravja in dobrega počutja zaposlenih.
Kaj vpliva na duševno zdravje zaposlenih?
Covid-19 je ne le z zdravstveno negotovostjo in socialno izolacijo, temveč tudi s spremembami na področju dela (delo od doma, hibridni način dela, digitalna orodja ipd.), duševno zdravje zaposlenih postavil na vrh prioritet številnih organizacij.
V raziskavi podjetja McKinsey so zaposleni na vprašanje o razlogih, ki vplivajo na njihovo duševno zdravje in dobro počutje, pogosto navajali občutek, da so vedno dežurni, dalje so navajali nepravično obravnavo, nerazumno obremenitev, nizko avtonomijo in pomanjkanje socialne podpore.
»Številne organizacije zato vpeljujejo aktivnosti, kot so rekreacija, wellnes, sadje na delovnem mestu, delavnice za boljše počutje, subvencioniranje športnih aktivnosti, promoviranje zdrave prehrane in podobno, pa vendar to ni dovolj,« izpostavlja Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovski družbi Trenkwalder.
»Z duševnim zdravjem povezani izzivi niso takšni, ki bi jih lahko odpravili zgolj s programi dobrega počutja.
Na tak način delodajalci odpravljajo predvsem simptome, namesto da bi odpravili vzroke za nezadovoljstvo, doživljanje neuspešnosti, pogosto odsotnost z delovnega mesta, slabo počutje ali tudi izgorelost zaposlenih,« še pove psihologinja.
Dodaja, da bi morali delodajalci na višje stopnje bolniških odsotnosti, višje stopnje bolezni ali višje stopnje izgorelosti gledati kot na alarm, da mora podjetje brez odlašanja uvesti določene sistemske spremembe, hkrati pa zaposlenim pomagati.
Namesto tega so stres in duševne težave na delovnem mestu pogosto še stigmatizirane in napačno razumljene zgolj kot šibkost oziroma težava posameznika, vpliv neurejenih delovnih pogojev ali neustreznih komunikacij in odnosov pa je spregledan.
Nezadovoljni zaposleni iščejo nove izzive
Psihosocialna tveganja izhajajo iz neustreznega načrtovanja, organizacije in vodenja dela ter slabih medosebnih odnosov na delovnem mestu ter lahko vodijo v prekomerni in kronični stres.
McKinseyjeva globalna raziskava ugotavlja, da zaposleni, ki se srečujejo z vsaj eno težavo s področja duševnega zdravja in dobrega počutja pogosteje poročajo o slabem počutju in neprijetnih izkušnjah na delovnem mestu.
Takšni zaposleni bodo tudi hitreje prepoznali delovno okolje kot toksično, pogosteje bodo razmišljali od odhodu in poročali o nizkem zadovoljstvu z delom.
Zaposleni danes na delovnih mestih pravzaprav potrebujejo mnogo različnih psiholoških spodbud. Tako za primerno spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi na delovnem mestu kot za spoprijemanje v obdobju naraščanja strahu pred vsesplošno krizo, pred draginjo ter v času nepredvidljiv dogajanj na trgu dela in zaposlovanja.
Po podatkih NIJZ breme duševnih motenj in samomora v Sloveniji znaša 8 odstotkov bremena vseh bolezni. Zlasti se breme duševnih motenj odraža v izgubi produktivnosti, tako zaradi odsotnosti z dela kot tudi zaradi prezgodnjih upokojevanj.
Podjetja se bolj ali manj zavedajo, da so dobri kadri njihova vstopnica do uspešnega poslovanja.
»To pa obenem pripelje do tega, da se dobre in učinkovite kadre pogosto dodatno obremenjuje, kar dolgoročno vodi v njihovo izgorelost ali vsaj v nezadovoljstvo in iskanje nove službe«, opozarja Alenka Kraljič.
Vse to lahko preprečimo, če podjetje skrbno bdi nad kadri, poslovnimi procesi in njihovo organizacijo.
Komentarji (27)
Psihično uničijo delavca, ko si pa bolan pa pošiljajo kontrole.
jaz se borim da bi ljudje lepše živeli
In reply to Psihično uničijo delavca, ko… by Solo. . (nepreverjen)
marš kuzla zabuhla debela svinjska
In reply to jaz se borim da bi ljudje… by Nika-svinjskoglava (nepreverjen)
po pravici povedano bolj malo, kar je žalostno, važno, da delavec naredi svoj potreben delež, ostalo jih ponavadi ne zanima
Dosti naredijo delodajalci za psihicno zdravje delavcev, samo ne dobrega nazalost...
Delodajalci več naredijo za psihično uničenje kot za psihično zdravje. Na srečo ne vsi. Tudi med njimi se najdejo taki s čutom do človeka, taki, ki jih kapital še ni čustveno pohabil.
In reply to Dosti naredijo delodajalci… by Njah njah (nepreverjen)
V kapitalizmu je delavec le številka, ki prinaša delodajalcu čim večji dobiček. Na prvem mestu je denar, ne pa stanje človeka. Dober si, dokler lahko delaš. Niso vsi delodajalci pokvarjeni, so pa redki. V deželi gospodarjev in hlapcev, je to pač nekaj normalnega. Sicer pa smo si tako ureditev sami želeli. Ne vsi, pa vendar.
in še pripis....dober si, dokler si tiho in vse prikimavaš, ko pa je kontra pa....dalje vemo vsi kaj sledi, prc....v živi mozek
In reply to V kapitalizmu je delavec le… by gru (nepreverjen)
Zato pa zacajo stonjati tile poganjaci, zvani delodajalci, da ne dobijo vec delavcev! Preseravali so se lejko preci let, ko je bilo vec stecajev kot novo ustanovljenih firm. Vecina eks komunisticnih, po partiji nastavljenih direktorjev tak drugoga kot poceni dodelavnega dela ni bila enostavno sposobna najti.
In reply to in še pripis....dober si,… by ena pač (nepreverjen)
Nej se bati dragi delavec, prihajajo časi ge de delodajalec prisiljen delati pa demo te vidli kakšen vlki delavci so tile delodajalci ko de mu delavec počasi začno kazati srednjega prsta, ka bi še dale želel voziti svojega sajavoga merđota.
In reply to Zato pa zacajo stonjati tile… by Gees (nepreverjen)
Žal, tudi to je res.
In reply to in še pripis....dober si,… by ena pač (nepreverjen)
Najhujsi so delavci ritolizniki,pa mali šefiči
In reply to in še pripis....dober si,… by ena pač (nepreverjen)
NIČ, bole "šik" pa "bogata" ferma, vejkšo govedo je nadrejeni.... Iz prve rokej, osebno.
Jaz več nimam težav z zlovenskimi nadrejenci, vse San poslal v 3 piz. materine in si zaj kruh služim v tujini kjer me bolj cenijo kot v tem bolanem domačem okolju. Vsaki med nami si sami krojijo življenja kako bi rajši živeli..., Samo jajca bi edni še morali uporabit!
Še dobro ka sobotainfo nemajo v tujini.
In reply to Jaz več nimam težav z… by Fiksen (nepreverjen)
Ti blesavec, pa seveda ka ga majo, tudi na Japonskoj ga majo... w.w w.
In reply to Še dobro ka sobotainfo… by . (nepreverjen)
Ka nebos pravo ka v tujini boljše stanje glede teh stvari.....
In reply to Jaz več nimam težav z… by Fiksen (nepreverjen)
Dosti,pred šihton te že drkajo,taka ti je že hudo stanoti s postele,more se ti je..ti za vse al pa gnes težko preživiš delovni čas.Treba se držati pravila-bojše kregani kak zmantrani.Vse fkup pa je vejka žalost.
Mac podjetja nemrejo delati raziskave o slovenacih.
Delavci smosi sami krijvi ka nas jebejo.... Zato ka se pistijmo.
Vsaki, bi mogo znati ka so njegove pravice pa dolznosti-kak delavec tak delodajalec. Kak se enkrat pistis, tak si vedno najebo. Moremo se zavedati, ka brez delavca nega niti delodajalca pa njegove firme.
Res je. Delavec kot posameznik, ne more proti delodajalcu doseči nič. Pravico lahko doseže le večje število složni delavcev. Zgodovina je že dokazala, da obstaja učinkovito zdravilo proti kapitalistom, izkoriščevalcem delovnega ljudstva. Ko bo izkoriščanje doseglo nevzdržno stanje, se bo kolo zgodovine zopet zavrtelo in treba bo ponovno obračunati z izkoriščevalci. In prav je tako. Res, brez delavca ni firme, zato ima aduta v rokah delavec.
In reply to Delavci smosi sami krijvi ka… by Robin hud. (nepreverjen)
Na žalost točna ugotovitev,nega sloge med delavci.80 procentov delavcov so na žalost ovce,ki jih lahko delodajalci brijejo po mili volji.
In reply to Delavci smosi sami krijvi ka… by Robin hud. (nepreverjen)
Ja, so kar neverjetno ubogljivi in trpežni. Niso ovce, čutijo pač odgovornost do dela.
In reply to Na žalost točna ugotovitev… by štajerec
Ja, ja, seveda, zaj nama tu pijšeš tak, v resnici si pa navaden ritolizniki šteri je vs pokakan ko je poleg delodajalec. Poznan take ritoliznike po perji, kot si ti kokoška eden(a), taki kot si ti v miru Samo poleg gledajo ko delodajalci se izživljajo nad sodelavci ne ukrepate pa Nika ker vas je Strah in ker ste po duši navadni Ritolizniki, Mrš!
In reply to Delavci smosi sami krijvi ka… by Robin hud. (nepreverjen)
v dostih firmaj je delavec na zadnjen mesti, a se firme niti ne zavedajo ka brez delavcof firma nebe obstajala.
deca in upokojenci ,to dvoje nema jajca
pa smotani lastniki ka se majo za pametne a je zrelo za ormoz
No tak.
San na pomgrade zaposlene že kar nekaj časa.
Mamo enoga,ka se ma za šefa,čeprav je nej šoulane za to.vode šofere,trga delovne ure,kamione se ne popravlajo,zanalašč ti davle fure nemogoče.
Obnašanje do svojih šoferov katastrofalno.
Pozdraviti se ne vej.80% šoferov ga ne mara....
Starejše novice
