V Pomurju narašča delež prekomerno prehranjenih, strokovnjaki opozarjajo na debelilno okolje.
Veseli december prinaša bogato obložene mize in številna praznovanja, ki pogosto dodajo kakšen odvečen kilogram.
Novoletne zaobljube o bolj zdravem življenju so zato stalnica, a jih le redki uresničijo.
V Pomurju, kjer sta gostoljubje in tradicionalna kulinarika globoko zasidrana, kazalniki zdravja kažejo zaskrbljujočo sliko. Delež prekomerno prehranjenih odraslih in otrok ostaja nad slovenskim povprečjem in je v porastu.
Debelilno okolje, prekomerna teža in debelost
Pomurje je znano po kuharskih specialitetah in gostoljubju. A čeprav je bil jedilnik nekoč skromnejši, ljudje pa so fizično več delali, so razmere danes drugačne.
Nina Vinder iz območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pojasnila, da okolje pomembno vpliva na naše telo:
»Debelilno okolje pomeni, da je človek izpostavljen veliko dejavnikom, ki spodbujajo prekomerni energijski vnos, hkrati pa je premajhna poraba. Končni rezultat je prekomerna teža in debelost.«
Glavna vzroka za umrljivost sta bolezni srca in ožilja ter rak
Debelost neposredno vpliva tudi na zdravstveno sliko regije. V Pomurju sta glavna vzroka umrljivosti bolezni srca in ožilja ter rak, nad slovenskim povprečjem pa je tudi število bolnišničnih obravnav zaradi možganske ali srčne kapi.
»Glede na raziskavo iz leta 2024 je bilo v Pomurju oseb, ki so prekomerno težke ali debele, 25,7 odstotka, slovensko povprečje pa znaša 19,5 odstotka,« je povedala Vinder.
Prekomerna teža pogosto izvira iz mladosti
S prekomerno težo se je dolgo spopadala tudi prehranska svetovalka Sindi Horvat, ki danes pomaga drugim. Njena pot je primer dolgotrajne vztrajnosti.
»Že 18 let praznujem, da sem izgubila 30 kilogramov. S prekomerno težo sem se srečevala že v otroštvu, rodila sem se večja in težja. V najstništvu sem se s tem ogromno spopadala, bila sem tudi tarča zbadljivk,« je povedala.
Odnos do hrane je po njenih besedah pogosto čustveno zasidran:
»S hrano se nagrajujemo, tolažimo, kaznujemo, pa tudi praznujemo. A hrano v svoje telo vnašamo izključno sami. Od zraka se noben ne zredi.«
Gibanja je premalo, motivacija hitro upade
Čeprav število vadbenih centrov in zunanjih športnih površin v Pomurju narašča, je telesne aktivnosti premalo. Vaditeljica skupinskih vadb Tadeja Markoja Zečević je pojasnila, da trenutni trendi niso vedno dovolj:
»Gibanja je premalo. Preveč gre trend v treninge za moč, kar je sicer super. Zdaj je porast pilates vadbenih centrov, kar je prav tako dobro, ampak manjka kardio vadba kot samo gibanje.«
Tudi osebni trener Nejc Petrovič opaža, da je motivacija pri ljudeh pogosto kratkega daha.
»Proces traja od tri do šest mesecev, nato pa ljudje odnehajo, ker nimajo izkušenj in ne vedo, kako sploh začeti ali priti do rezultata.«
Prehrana ostaja ključ do uspeha
Strokovnjaki poudarjajo, da največ, kar okoli osemdeset odstotkov, uspeha pri izgubi teže predstavlja prehrana. Kineziolog David Berke je poudaril največje težave:
»Ne dajemo dovolj poudarka na količino beljakovin in na količino zaužitih kalorij, kar se lahko odraža na prekomerni telesni teži, slabšemu počutju in slabši regeneraciji.«
Za dolgoročne spremembe je zato ključna ustrezna sestava jedilnika, ne le občasna motivacija.
Zdrav življenjski slog mora spodbujati tudi okolje
Pomemben vpliv na zdravje ima tudi okolje, v katerem živimo. Vinder pa je še poudarila, da lahko lokalna infrastruktura pomembno pomaga:
»Da okolje spodbuja zdrav življenjski slog, recimo s kolesarskimi potmi, ki jih je tukaj veliko. Za otroke so pomembna igrišča, kjer se lahko gibajo, in da se to spodbuja.«
Novoletne zaobljube o zdravem življenju so tako vsako leto znova na preizkušnji - pogosto zbledijo, še preden povsem zapremo hladilnik.
Pomembno pa je, da se spremembe začnejo postopoma, z zavedanjem, da so dolgoročne navade ključ do boljšega zdravja.
