Pomurje na dnu lestvice tudi pri življenjski dobi, razlogi za hitrejšo umrljivost pa ...

Ste se kdaj vprašali, v katerem delu Slovenije dočakajo ljudje najvišjo starost? Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo preverili, kaj je po njihovem mnenju skrivnost dolgoživosti in kako spremljajo ne le dolžino, ampak tudi kakovost življenja Slovencev.

Kot so dejali, dolgoživosti posameznikov kot posebnega raziskovalnega področja ne obravnavajo, spremljajo pa kazalnike umrljivosti in pričakovane življenjske dobe prebivalcev Slovenije na nacionalni, regijski in – za izbrane kazalnike – tudi na občinski ravni. Na podlagi teh kazalnikov določajo območja, kjer prebivalci v povprečju živijo dlje.

Kazalnik pričakovano trajanje življenja prikazuje povprečno število let, ki jih prebivalec lahko pričakuje ob rojstvu, ob predpostavki, da se umrljivost po starosti od leta opazovanja dalje ne bo spremenila.

»Vrednosti kazalnika kažejo, da dečki, rojeni v letu 2023, lahko v povprečju pričakujejo 79 let, deklice pa skoraj 85 let življenja. Ob tem se vrednosti razlikujejo tako po spolu kot po regijah. Tako kazalnik prikaže značilni zahodno–vzhodni gradient, kar pomeni, da imajo najdaljšo pričakovano življenjsko dobo prebivalci Gorenjske, Osrednjeslovenske, Obalno-kraške in Goriške regije, najkrajšo pa prebivalci Pomurja, Podravja in Koroške. Podatki izkazujejo tudi razlike po spolu – ženske živijo v povprečju skoraj šest let dlje od moških,« so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Leta 2023 so najdaljšo pričakovano življenjsko dobo v Sloveniji po podatkih inštituta beležili v Gorenjski regiji, kjer ženske v povprečju dočakajo 86 let, moški pa 80 let.

Takoj za njo je Osrednjeslovenska regija, kjer je življenjska doba žensk 85,7, moških pa 80,6 leta.

Visoko se uvrščata tudi Obalno-kraška in Goriška regija, kjer ženske živijo v povprečju skoraj 86 oziroma 85 let, moški pa okrog 80 let. 

Nad slovenskim povprečjem so še Savinjska, Zasavska, Posavska ter Jugovzhodna Slovenija.

Najnižja pričakovana življenjska doba 

To Nacionalni inštitut za javno zdravje beleži v Pomurski regiji, kjer moški v povprečju živijo 77,2 leta, ženske pa 83,2. 

Nekoliko višje, a še vedno pod slovenskim povprečjem, sta Koroška (77 let moški, 84,2 leta ženske) in Podravska (77,7 leta moški, 84,4 leta ženske). 

Ti podatki jasno kažejo na razlike med vzhodom in zahodom države, kar pogosto povezujejo z dostopom do zdravstvenih storitev, ekonomskimi razmerami in življenjskim slogom prebivalcev.

Razporeditev kroničnih nenalezljivih bolezni sledi istemu vzorcu kot življenjska doba, še kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje – bolj so razširjene v vzhodnem delu države. 

Po navedbah nacionalnega inštituta gre predvsem za bolezni, ki jih povezujemo s socialnimi in ekonomskimi razmerami in vedenjskim slogom. 

Med njimi izstopajo sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in srčno-žilne bolezni, kot je srčna kap. Kazalniki kažejo, da je v vzhodnem delu Slovenije breme teh bolezni večje, kar vpliva tudi na višjo umrljivost.

Kazalniki umrljivosti po izbranih vzrokih imajo prav tako izrazito vzhodno–zahodno porazdelitev. 

Stopnja umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni je višja v vzhodnem delu države, kjer je hkrati tudi krajša pričakovana življenjska doba. 

Slika jasno pokaže, da se razlike v zdravju med vzhodom in zahodom Slovenije odražajo tako v pogostosti bolezni kot v smrtnosti, s čimer se potrjuje vpliv socialnih in vedenjskih dejavnikov na zdravje prebivalstva.

Pod črto

Nacionalni inštitut za javno zdravje poudarja, da se je v zadnjih dveh desetletjih zdravje prebivalcev Slovenije pomembno izboljšalo.

Pričakovana zdrava leta življenja ob rojstvu se je v prej omenjenem časovnem intervalu podaljšala z 58,2 na 66,7 let, hkrati pa se je izrazito zmanjšala prezgodnja umrljivost pred 65. letom starosti. 

K temu so prispevali številni dejavniki – od zmanjševanja škodljivih vplivov okolja in delovnih razmer do učinkovitejših zdravstvenih programov ter večje ozaveščenosti o zdravem življenjskem slogu, so povedali na inštitutu.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je ob tem dodal še, da se Slovenija po mednarodnih primerjavah uvršča krepko nad povprečje držav evropskega območja. 

Pričakovano življenjsko dobo imajo daljšo prebivalci Lihtenštajna, Španije, Švice, Francije, Italije, Portugalske, Malte, Švedske in Luksemburga. Slovenija se uvršča za njimi, kar predstavlja deseto mesto.

Poglejmo še konkretne podatke Statističnega urada Republike Slovenije o pričakovani življenjski dobi v Sloveniji za leto 2024.

Ta znaša 79,5 leta za moške in 84,7 leta za ženske. 

Razlika med spoloma je torej očitna, saj ženske v povprečju živijo dobrih pet let dlje.

Med regijami po podatkih Statistinega urada Republike Slovenije izstopa Obalno-kraška regija, kjer imajo moški najdaljšo pričakovano življenjsko dobo (80,8 leta), medtem ko ženske najdlje živijo na Goriškem (84,8 leta). 

Visoko se uvrščata tudi Osrednjeslovenska in Gorenjska regija. Na drugi strani lestvice ostaja Pomurje, kjer moški v povprečju dočakajo 76,7 leta, ženske pa 82,4, to je kar nekaj let manj kot na zahodu države.

Kje v Sloveniji živijo najstarejši? 

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo 1. januarja 2025 v Sloveniji 5,9 odstotka ljudi starejših od 80 let. Največ takšnih prebivalcev ima savinjska občina Gornji Grad, kjer je med občani skoraj vsak deseti že čez osemdesetico – skupaj 9,8 odstotka vseh.

Občina obsega področje pod Menino planino, njena naselja pa so vasice predgorja Savinjskih Alp in osamljene kmetije, ki so na nadmorskih višinah med 400 in 900 metri. 

Med desetimi občinami z največjim deležem dolgoživih so poleg Gornjega Grada še Horjul, Osilnica, Hodoš, Kranjska Gora, Šempeter - Vrtojba, Kostel, Bovec, Poljčane in Radenci. 

Na drugi strani lestvice je podravska občina Cerkvenjak, kjer je starejših od 80 let le 2,9 odstotka prebivalcev.

Gre za kraj v osrčju Slovenskih goric, med dolinama rek Pesnica in Ščavnica. 

Med občinami z najnižjim deležem starejših prebivalcev najdemo še več podravskih: Destrnik, Trnovska vas, Benedikt, Videm in Dornava.

V osrednji Sloveniji v kontekstu izstopajo Dol pri Ljubljani in Moravče, v isti regiji pa je tudi Ivančna Gorica.

Na jugovzhodu države se na lestvico uvršča občina Škocjan.

Če strnemo, ima 120 od 231 občin delež prebivalcev, starejših od 80 let, nižji od državnega povprečja, ki znaša 5,9 odstotka.