Osrednja tema današnje izredne seje Sveta pomurske razvojne regije je bila tretja točka dnevnega reda – določitev števila članov, ki je na današnji seji dvignil največ prahu.
Več sredstev za nerazvitejši vzhodni del države
Po uvodni potrditvi zapisnika prejšnje seje je spregovoril namestnik direktorja SVLR - Igor Strmšnik, ki je obširneje pojasnil vlogo regionalne politike pri vključevanju v kohezijsko politiko v obdobju 2012 – 2020. “Kohezijska politika ostaja ključna razvojna politika EU, ne glede na to, da se je zgodila Grčija, da so finančne težave. Kohezija je rešitev za težave, kar je pomembmo sporočilo tudi za Slovenijo,” je glede vključevanja v postopke pridobivanja sredstev za razvojne programske vsebine pojasnil Strmišnik. Kohezijska politika se bo v slovenskem prostoru glede strukturnih pomoči osredotočala na vzhodni, manj razvitejši del države.
Sredstva koncentrirana le pri pomoči nujnih področjih
Slovenija po besedah Strmšnika prehaja iz vloge prejemnice v vlogo, ko bo morala sama primakniti sredstva v skupno evropsko blagajno, pri čemer se je spremenila meja evropske komisijske politike, ki je doslej znašala 75 odstotno razvitost. Nova razdelitev bo države sistematizirala v tri razrede: države pod to mejo, ki so v večji meri deležne strukturnih pomoči, države, ki presegajo 90 odstotno stopnjo razvitosti, ter države, ki so med obema mejama. Evropska komisija tako presoja po naštetih kriterijih, ali bo podelila sredsta določeni državi ali regiji. “V Evropski socialni sklad – ESS boste morali dati 25 odstotkov vseh sredstev za razvoj človeških virov,” je še dodal predstavnik SVLR-ja glede sredstev, ki so bodo odlsej zaradi striktnejše fiskalne politike in pomanjkanja sredstev koncentrirala le na najbolj nujnih področjih.
Nesoglasja glede kriterijev določanja števila članov
Seja se je nadaljevala z osrednjo točko, predlogom o določitvi števila članov v svetu. Po podanem predlogu bi svet sestavljalo 31 članov, deset predstavnikov občin, 10 predstavnikov gospodarstvenikov, ki so v predlogu sestavljeni iz 80 odstotkov gospodarstvenikov (v večji meri članov PGZ) ter 20 odstotkov obrtnikov (vključujoč kmetijsko – gozdarsko zbornico). Predlog desetih članov iz sektorja gospodarstva razdeljenih po omenjenem kriteriju je po besedah Krapca interna odločitev gospodarskega sektorja, svet pa bi še sestavljalo pet predstavnikov nevladnih organizacij, vključujoč predstavnika romske skupnosti, pet predstavnikov območnih razvojnih partnerjev in predstavnik madžarske narodne skupnosti.
Za sprejem potrebna dvotretjinska večina občinskih svetov
“Če se po novem zakonu vzpostavi vseh pet območnih razvojnih partnerstev – ORP, bi lahko imeli 31 članski novi razvojni svet regije, kar predstavlja 50 odstotno povečanje števila članov organa kot smo predlagali na prejšnji seji,” je glede predloga o določitvi članov novega Razvojnega sveta regije pojasnil Danilo Krapec iz RRA Mura. Nestrinjanje s predlogom je kot edini predstavnik občine izrazil župna MO MS Anton Štihec, ki je menil, da je Upavna enota Murska Sobota po številu prebivalcev in številu občin upravičena do večjega števila predstavnikov v svetu. “Ne zdi se mi korektno, da Mestna občina Murska Sobota z 20 tisoč prebivalci ima med 15-imi ljudmi samo dva predstavnika,” meni Štihec. Navzoči so v nadaljevanju izrazili željo po uskladitvi kriterijev, o predlogu glede 31- članskega sveta pa bodo glasovali občinski sveti. Za uspešno potrditev predloga o številu članov mora glasovati dve tretjini občinskih svetov z najmanj dvetretjinsko večino prebivalcev regije.
