Sto let Murske republike in združitve z matičnim narodom – poznate razliko?

Leto 1919 je bilo za območje Prekmurja precej burno in takratni politični premiki mnoge še danes navdajajo z navdihom in ponosom. Tako smo letos priča številnim formalnim in neformalnim obeležbam dveh za nas odmevnih zgodovinskih dogodkov – razglasitve Murske republike in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. 

Med drugim bo ob visokem jubileju slednje potekala osrednja slovesnost, zaznamovali pa jo bodo tudi s priložnostnimi znamkami, kovanci, več novimi spomeniki, posvečenimi narodnim buditeljem, in celo s prekmurskim trgom v Ljubljani. 

Prav tako so člani navijaške skupine Black Gringos v sredo na prav poseben način obeležili stoto obletnico Murske republike in ob Zvezdi, pod znamenitim balkonom prižgali sto bakel. 

Hruške in jabolka

Tudi med uporabniki spleta in v širši javnosti je vse več govora o jubilejih. 

Toda neredko pri tem prihaja do pomot, napačnih interpretacij in celo do zgrešenega združevanja simbolov. Na družbenih omrežji smo v minulih dneh na primer lahko zasledili celo objave, posvečene Murski republiki, opremljene z logotipom stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Zato morda ni odveč poudariti razlike. Oba zgodovinska dogodka resda zadevata območje Prekmurja oziroma njegovo politično ureditev in od obeh letos mineva že celo stoletje, vendar pa stoletnici pravzaprav predstavljata dva povsem različna pojma.

Povojni precep

Z razpadom Avstro-Ogrske so se namreč slovenski politiki v Slovenski krajini leta 1918 znašli v precepu, ali naj ostanejo del novo nastale Madžarske, se odločijo za samostojno Republiko Slovensko krajino ali pa se pridružijo novo nastali Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Jožef Klekl je z drugimi politiki na primer razdelal program avtonomije, a razpoloženje se je po izbruhu revolucije na Madžarskem povsem obrnilo; po kratkotrajni Murski republiki je nadzor nad področjem Prekmurja z mednarodnim mandatom prevzela vojska Kraljevine SHS.

Prekmurci na svojem

Z izrazom Murska republika ali Republika Slovenska okroglina torej označujemo zatrto republiko, ki je pod vodstvom Vilmoša Tkalca na ozemlju Prekmurja bila ustanovljena 29. maja 1919.

Tkalec je po razglasitvi Madžarske sovjetske republike 12. aprila 1919 postal vodja sveta Slovenske krajine. 29. maja je ob 11.30 uri na balkonu hotela Dobray v Murski Soboti s pomočjo podeželskega prebivalstva in vojaških enot razglasil Mursko Republiko ter postal njen predsednik.

Republika naj bi – utemeljena na idejah enakopravnosti demokracije, pa tudi razdelitve zemlje med vaščane – združila vse prekmurske Slovence v eni pokrajini. Toda tvorba se je obdržala le šest dni, do 6. junija 1919, ko so jo zatrle enote madžarske Rdeče armade.

Slednje so 3. junija zasedle Mursko Soboto, skoraj sočasno so v mesto prodrli tudi drugi bataljoni. Vodstvo republike se je že dan prej umaknilo na Cankovo, vendar je ofenziva predstavljala konec Murske republike. 

Vojaško in politično vodstvo Murske republike se je umaknilo v Avstrijo, kjer so jih zajele avstrijske čete. Za Tkalcem se je izgubila vsaka sled, a naj bi se njegova zgodba nadaljevala in končala na Madžarskem.

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Prekmurje je nato 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska in 17. avgusta istega leta je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.

Ozemlje je po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s čimer so prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova bili združeni z matičnim narodom. Ta mejnik torej obeležujemo s praznikom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

S podpisom trianonske pogodbe, 4. junija 1920 je devet slovenskih vasi v okolici Monoštra ostalo na Madžarskem, medtem ko so ostale vasi Slovenske krajine priključili h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pokrajina med državno mejo in Muro je dobila ime Prekmurje, med državno mejo in Rabo pa Porabje.

Od leta 2006 je praznik po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji tudi državni praznik, vendar ni dela prost dan. Od leta 2009 pa dogodek vsakih pet let obeležujemo tudi z uradno državno proslavo.