Na trgu pred stolno cerkvijo naj bi stali tudi monumentalni kip in znamenja narodnih buditeljev.
Soboški škof Peter Štumpf želi ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v krožišče postaviti kip svetega Nikolaja. Naročnik kipa sta soboška škofija in župnija, kot pomnik prekmurskih korenin pa naj bi v krožišču stal že decembra.
Načrtovani kip pa je le eden od kipov, ki naj bi ob stoletnici združitve bil postavljen. Več kipov bi stalo na trgu pred stolno cerkvijo, ki si ga v prihodnjih mesecih želijo urediti. Škof računa na pomoč občine.
PREBERITE ŠE
Monumentalni kip
Na trgu pred cerkvijo naj bi stal tudi kip, ki upodablj grb murskosoboške škofije. Tudi ta kip kot kip svetega Nikolaja je zasnoval akademski kipar Marjan Drev, avtor številnih kipov osebnosti v Sloveniji, tudi kipa škofa Antona Martina Slomška v Mariboru.
Predviden kip pred cerkvijo naj bi bil visoka približno pet metrov in bi bil tridimenzionalna upodobitev grba murskosoboške škofije.
»Gre za dva kraka, ki predstavljata Prekmurje in Prlekijo, upodobljena sta tudi grozd in klas žita, zgoraj pa so tri krogle, ki upodabljajo svetega Nikolaja. Na sredini pa je praznina, ki upodablja reko Muro,« pojasni Drev.
Celoten kip po besedah Dreva ni nič drugega kot geometriziran torus - model, ki oriše dinamiko prostorskega križa, ki je tudi za današnje čase aktualna oblika. Iz česa bo izdelan kip še ni znano, odločajo se med kamnom in nerjavečim jeklom.
Spomenik Cirila in Metoda ter znamenja narodnih buditeljev
Tako kip svetega Nikolaja kot ki naj bi bil postavljen ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Si pa škof Štumpf želi, da bi na trgu pred stolno cerkvijo svetega Nikolaja postavili tudi spomenik svetega Cirila in Metoda ter doprsne kipe slovenskih narodnih buditeljev, katoliških duhovnikov, ki so bili odločilni za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Že na otvoritvi Drevoreda Martina Luthra pred slabima dvema letoma je škof Štumpf župana in mestno občino prosil za pomoč pri ureditvi trga pred stolno cerkvijo svetega Nikolaja in postavitvi kipov.
“Tišinskega župnika in soboškega dekana Franca Ivanocyja, urednika slovenskega katoliškega časopisja Jožefa Klekla st., rektorja ljubljanske univerze Matije Slaviča, zgodovinarja Franca Kovačiča ter soboškega župnika in generalnega vikarja za Prekmurje Ivana Jeriča.”
Logično nadaljevanje urejanja urbane podobe Murske Sobote
Sicer pa bi radi, kot je pred dvema letoma povedal Štumpf, trg pred stolnico poimenovali po zavetniku soboške stolne cerkve, svetem Nikolaju. Vse pridobitve pa si želijo blagosloviti na praznik svetega Nikolaja, 6. decembra.
“Menim, da bi tudi takšna obeležja v prometnem krožišču in pred soboško cerkvijo svetega Nikolaja pomenila povsem logično nadaljevanje urejanja urbane podobe Murske Sobote, ki je zmeraj znala upoštevati različne verske danosti, ki mestu dajejo poseben značaj ekumenskega sožitja, kar je poznano in spoštovano po Sloveniji in svetu,” je na uradni otvoritvi Drevoreda Martina Luthra povedal Štumpf in dodal, da je njegova želja, da bi se pa čez dve leti veselili urbane pridobitve katoliški tradiciji.
Občina na razpisu ponudila 100 tisoč evrov
Škof pri postavitvi kipov in ureditvi trga pred cerkvijo računa na pomoč občine, kjer so nam povedali, da spoštujejo prispevek in vlogo katoliških duhovnikov na pariški mirovni konferenci leta 1919, kjer se je odločalo o usodi Prekmurja. Zato je mestni svet Mestne občine Murska Sobota v okviru proračuna za leto 2019 sprejel odločitev, da se izvede javni razpis oziroma poziv za sofinanciranje postavitev novih umetniških del oziroma kipov oseb, ki so zaslužne za priključitev Prekmurja in združitev z matičnim narodom. Predvidena vrednost razpisa oziroma poziva znaša 100 tisoč evrov.