Poslanci iz vrst Žerjavove SLS so k novemu predlogu Zakona o štipendiranju podali amandmaje, s katerimi med drugim predlagajo možnost prejemanja štipendije za dijake , ki so stari najmanj 15 let.
»S tem predlogom želimo odpraviti nesprejemljivo določbo v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki določa štipendije le od starosti 18 let dalje,” je povedal vodja poslanske skupine Jakob Presečnik, ki je v nadaljevanju izpostavil težave, ki bi se pojavile z ukinitvijo štipendij. V SLS menijo, da so štipendije za dijake pomembne za dvig izobrazbe in pogoj za hitrejši razvoj konkurenčnosti, krčenje vira dohodka pri dijakih pa po mnenju SLS-a vodi ne doprinaša pozitivnih uč‡inkov, saj je otroški dodatek, ki ga predlog zakona predvideva kot sredstva za mlajše od 18. let, namenjena staršem kot socialni prejemek.
Večje sorazmerje pri ocenitvi premoženja
Zakonodajalci so pri novem zakonu, ki ga je državni zbor sprejel desetega marca letos, upoštevali višjo starostno mejo kot pogoj za pridobitev štipendije, dijaki pa so upravičeni do štipendije, katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne presega 64 odstotkov neto povprečne plače oziroma približno 630 evrov. Amandmaji, ki so jih v vrstah SLS podali k predlogu omenjenega zakona po mnenju Presečnika odpravljajo neskladnosti pri izračunu dohodka družine in cenzusa, s čimer želijo preprečiti, da predvsem otroci iz neurbanih področij ne bi izgubili državne štipendije zgolj zato, ker so njihovi starši lastniki stanovanjskih hiš in kmetij, a ob tem nimajo dovolj dohodka, da bi plačevali izobraževanje svojih otrok, za katere so stroški zaradi oddaljenosti od izobraževalnih in univerzitetnih središč višji.
Kriteriji pravičnejši za zahtevnejše programe
Kot pomembno spremembno Presečnik omenja tudi amandma delu, ki določa pogoje za pridobitev Zoisove štipendije. Nov predlog zakona o štipendiranju določa možnosti za pridobitev Zoisove štipendije za športnike in študente, ki se uvrščajo med pet odstotkov najbolje ocenjenih v svojem študijskem programu, ter za študente s povprečjem najmanj 8,5, v Slovenski ljudski stranki pa si želijo večjega sorazmerja pri ocenjevanju po težnosti izobraževalnega programa. “Nesporno dejstvo je, da se študijski programi zelo razlikujejo po različnih fakultetah glede na težavnosti in da ponekod samo maloštevilni študentje dosegajo zelo visoka povprečja. Zato PS SLS z amandmajem predlaga ohranitev ureditve, da študentje, ki se uvrščajo med 5 % najboljših v generaciji, ohranijo pravico do Zoisove štipendije, tudi če ne zadostijo pogoju zahtevanega povprečja ,“ menijo v SLS, Presečnik pa pri tem poudarja, da gre za varovalko v primeru v primeru visokih kriterijev za pridobitev štipendije, saj so bi študentje zahtevnejših programov bili v manj ugodnejšem in nepravičnem položaju za pridobitev Zoisove štipendije.
S šestimi amandmaji do večjega števila upravičencev
Pri predlogu zakona o štipendiranju so tako podani amandmaji pri 13. členu, ki predvideva že omenjeno spremembo ocenjevanja premoženja prositelja ter štipendije za dijake, pri 21. členu amandma predvideva črtanje besedila, ki prenaša iz Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ugotavljanjen premoženja za povečanje dohodka, “kar bi drastično zmanjšalo število upravičencev,” kot so zapisali v SLS-u. S skupno šestimi podanimi amandmaji želijo poslanci Žerjavove SLS omogočiti večje število prositeljev, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev štipendij.
