Uporaba azbesta, ki ga v Pomurju najdemo še v številnih strešnih kritinah, je v Sloveniji prepovedana že od leta 1996. Na soboškem Zavodu za zdravstveno varstvo opozarjajo na škodljive posledice dotrajanih azbestnih izdelkov.
Težave z azbestom poskušajo pristojni rešiti že s sprejetjem zakonodaje leta 1996, ki prepoveduje proizvodnjo in promet z azbestnimi izdelki. Rakotvorna azbestna vlakna so pristona v materialih, v večji meri jih najdemo v cementnih in strešnih kritinah, na Zavodu za zdravstveno varstvo - ZZV Murska Sobota pa opozarjajo predvsem na dotrajane, starejše tovrstne azbestne izdelke, katerih je v Pomurju moč najti v bistveno večjem obsegu kot v preostali Sloveniji.
Obremenjenost okolja z azbestom v Pomurju velika
Natančnega podatka glede količin azbesta v Pomurju ni, po zadnijh podatkih Nacionalnih smernic za azbest pa je v Sloveniji z azbestom bilo pokritih več kot tretjina stavb, od tega največ v Pomurju – 42 odstotka ter na Štajerskem – 45 odstotka. "Od takrat so se podatki verjetno nekoliko spremenili glede na velike ujme in neurja s točo v letu 2008, ko je bilo tudi v Pomurju uničenih veliko streh, ki so bile pokrite z azbestno cementno kritino in so jo takrat zamenjali. Kljub temu je azbestno cementne kritine v regiji še veliko in obremenjenost okolja z azbestom precejšnja," dodajajo na murskosoboškem ZZV, kjer so nedavno v sodelovanju s Kliničnim inšitutom za medicino dela, prometa in športa in Inštitutom za varovanje zdravja RS pripravili regijsko konferenco na omenjeno tematiko, kjer je beseda stekla predvsem o pravilnem ravnanju z azbestom in preventivnih ukrepih za varovanje narave in ljudi pred škodljivimi posledicami.
V 60-ih letih proizvedeno več kot 500 tisoč ton azbestnih izdelkov
Kakšno je pravzaprav stanje v Pomurju, smo povprašali Majdo Pohar iz Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota, ki že uvodoma opozarja na številne objekte, v katerih so prisotna azbestna vlakna. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je za slovenski trg bilo proizvedeno več kot 500 tisoč ton azbestno cementne kritine z življensko dobo 35 let. "Ti izdelki so še v uporabi ali pa so kot odpadek, ki vsebuje azbest. V obeh primerih so nevarni za prebivalce," v nadalje opozarja Poharjeva. Še večjo težavo vidi pri strešnih kritinah, grajenih pred tremi ali več desetletji. Luščenje, lomljenje in drobljenje materialov namreč povzroča sproščanje azbestnih vlaken v zrak in okolico ter posledično možnost inhaliranja teh. "Ko človek vdihne azbestno vlakno, to pride v pljuča. Tam se zagozdi in povzroča vnetje in brazgotinjenje pljučnega tkiva in deluje rakotvorno. Velik problem so tudi dotrajane talne obloge, ki vsebujejo azbest (predvsem linolej in vinaz plošče), ki so jih sredi 80. let množično polagali."
Dolgotrajnost azbestnih obolenj
Ko vdihnemo azbestna vlakna, se ta zagozdijo ter povzročajo brazgotinjenje popljučnice oz. plevre in pljučnega tkiva, bolezen pa se lahko razvija več desetletij. "Najlažja oblika azbestne bolezni so žariščne brazgotine na plevri. Pri hujših oblikah nastanejo obsežnejše difuzne brazgotinske zadebelitve plevre. Brazgotinjenje, ki nastaja v samem pljučnem tkivu, imenujemo azbestoza in lahko okvari pljučno funkcijo v tolikšni meri, da pljuča odpovejo," glede kroničnih zdravstvenih težav še dodajajo na ZZV Murska Sobota. Po podatkih novejših ugotovitev povzroča azbest tudi raka na grlu in raka na jajčnikih pri ženskah.
