Boris Jesih in László Göncz zatrjujeta, da nova madžarska ustava neposredno na slovensko manjšino ne vpliva. “Sporni so lahko zakoni, ki iz ustave izhajajo.”
Madžarska je na nogah. Nova ustava, ki je prišla v veljavo 1. januarja, je doživela buren odziv tako domače kot evropske javnosti. Novo ustavo je aprila lani madžarski parlament sprejel zgolj z dvotretjinsko večino vladajoče stranke Fidesz, avtorji pa so jo takrat poimenovali "ustava za 21. stoletje". Da temu nikakor ni tako, priča več deset tisoč protestnikov na ulicah Budimpešte, glasno opozarjanje madžarske opozicije, borcev za človekove pravice ter navsezadnje izražena skrb Sveta Evrope, Beneške komisije, Amnesty Internationala, ZDA in Evropske unije, ki bo odločitev o ukrepih zoper vlado Viktorja Orbana sprejela v naslednjih dneh.
Na torkovih shodih so protestniki Viktorja Orbana označili za ''diktatorja'', vodja Madžarskega gibanja za solidarnost Peter Konya pa je slovestnost ob uveljavitvi nove ustave označil za “pogreb republike, vladavine zakona in demokracije”.
Ustava vpeljuje vrsto novosti, tako ščiti človeško življenje od spočetja naprej, zakonsko zvezo opredeljuje kot zvezo med moškim in žensko, nova je tudi uvedba dosmrtne zaporne kazni brez možnosti vnaprejšnje izpustitve. Ustava spreminja tudi področje ustavnega sodišča, organizacijo sodstva in državnega tožilstva ter volilno zakonodajo. Če parlament do 31. marca ne sprejme proračuna za tekoče leto, ga predsednik lahko razpusti, poslanci pa lahko novo zadolževanje v proračunu predvidijo le, ko javni dolg pade pod 50 odstotkov BDP-ja. Evropska centralna banka, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad pa kritizirajo povečanje vpliva vlade na monetarno politiko in zmanjševanje neodvisnosti centralne banke.
Na Madžarskem živi od štiri do pet tisoč Slovencev, ki so po tihem dolgo časa upali, da bodo v madžarskem parlamentu dobili svojega poslanca, kot ga ima madžarska manjšina pri nas. Nova ustava tega ni prinesla, zanimalo pa nas je, kakšni so morebitni drugi vpliv nove ustave na slovensko manjšino.
Odgovarja Boris Jesih, državni sekretar na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu
"Kakšnega neposrednega vpliva samega akta ustave na slovensko manjšino ni, več vpliva bo posrednega, morebiti s sprejemanjem zakonov na podlagi ustave. Trenutno težko komentiram, v katero smer bo šla politika manjšin na Madžarskem. Res je, da so trenutno številne pripombe tudi s strani tuje javnosti, vendar je bolj pomembno to, kakšen bo nivo manjšinskih pravic v prihodnje.
Že ob samem osnutku ustave je bila diskusija o tem, na kakšen način so omenjene manjšine v ustavi in Madžarska je po našem posredovanju nekatere člene prilagodila, tako da je slovenska manjšina na Madžarskem sedaj lahko zadovoljna. Naj spomnim, da imata Slovenija in Madžarska podpisani bilateralni sporazum, iz katerega izhaja, da se z nobenim novim aktom ne sme poslabšati nivoja pravic manjšine, v nasprotnem primeru bomo seveda ustrezno ukrepali.
Kakšne so lahko sankcije za Madžarsko, v primeru znižanja nivoja pravic manjšin, težko govorimo, gre pa vsekakor za odraz demokratičnosti posamezne države. Upajmo, da Madžarska manjšinskih pravic ne bo znižala."
Odgovarja László Göncz, poslanec madžarske narodne skupnosti
"Nova ustava je v veliki meri drugačna od dosedanje, je krajša, dosti bolj splošna, z njo pa je vzpostavljena retorika, ki je bolj konzervativna v smislu, da uporablja besedilo, ki ni v navadi, da se uporabi. Kljub temu pa se nikakor ne more trditi, da ta ustava tepta človekove pravice. Da bi demokracija na Madžarskem lahko bila ogrožena - temu nikakor ni tako. Je pa dejstvo, da bi marsikatero vprašanje lahko reševali bolj tenkočutno. Vladajoča koalicija, ki ima več kot dvotretjinsko večino, bi lahko iskala več konsenza, tako bi bil odklonilni odnos nedvomno manjši.
Nova ustava prinaša določene segmente, ki govorijo o demokratizaciji sistema, kot se je to predvidevalo v času preobrazbe iz socializma v večstrankarski sistem, pa vendar se v takratnem popravku ustave marsikaj ni moglo zapisati. Po drugi strani pa kulturno intergracijo vseh Madžarov postavlja v bolj konkreten kontekst. Ni res, da poslabšuje narodne skupnosti, ki živijo na Madžarskem, kvečjemu področna zakonodaja stvari ne izpelje do te ravni, kot bi lahko. Stanje vsekakor ni slabše. Če pogledamo samo primer zastopanosti v madžarskem parlamentu, od tega trenutka naprej imajo manjšine možnost predstavnikov v parlamentu. Vsaka manjšina izmed 13 ne bo imela predstavnika, jih bodo imele pa večje. Ampak kljub temu bodo imele manjše svojega zastopnika. Imel bo vse pravice kot kateri koli drugi poslanec, razen da ne glasuje na sejah državnega zbora in v njegovih delovnih telesih. Vendar lahko razpravlja, vlaga predlog in s tega vidika je le narejen en korak naprej, stanje ni slabše kot je bilo do sedaj.
Žal pa je na Madžarskem eno splošno slabo finančno in gospodarsko stanje in menim, da te demonstracije niso izražene samo proti ustavi, ampak proti celotni vladni nomenklaturi. Ki pa, kot vsepovsod, razen da dela dobre stvari, je naredila tudi nekatere napake, ki bi lahko bile premostljive in do teh demonstracij ne bi prihajalo."
