Danes 7. aprila obeležujemo svetovni dan zdravja ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) prvič razglasila že leta 1950.
Ob današnjem svetovnem dnevu zdravja, ki se letos odvija z sloganom "Protimikrobna odpornost in globalno razširjanje", je Statistični urad RS postregel s statističnimi podatki o rabi zdravil in bolniške odsotnosti iz dela v Sloveniji. Letošnji svetovni dan zdravja je tako posvečen ozaveščanju ljudi o pozitivnih in negativnih učinkih na organizem pri jemanju zdravil, upoštevanju predpisanih navodil in doslednosti pri jemanju zdravil.
Z zdravili živimo dlje in bolje
Zdravnik Marijan Ivanuša je o tem letošnjem svetovnem dnevu zdravja zapisal, da se zahvaljujoč protimikrobnim zdravilom danes živi dlje in bolje. “Do odkritja prvih tovrstnih zdravil v 40-tih letih prejšnjega stoletja so mnogi bolniki po nepotrebnem umirali zaradi nalezljivih bolezni. Danes ta zdravila predstavljajo ključno skupino zdravil tako v humani kot veterinarski medicini. Protimikrobna zdravila uporabljamo za zdravljenje okužb, ki jih povzročajo bakterije, glivice, virusi in zajedavci. Z učinkovitimi protimikrobnimi zdravila lahko pozdravimo ali zazdravimo bolezni, ki so pred desetletji, ali pa tudi še prav pred kratkim (kot na primer HIV/AIDS) bile smrtne,” meni dr. Ivanuša.
440 tisoč ljudi letno zboli z bacilom tuberkoloze, odpornim na zdravila
Statiatični podatki prikazujejo, da v EU vsako leto umre 25 tisoč oseb, ki so se okužile z bakterijami odpornimi na zdravila. Dr. Ivanuša ob tem poudarja, da se večina obolelih s temi bakterijami okuži v zdravstvenih ustanovah, velik odstotek bolnišničnih okužb pa povzročijo visoko odporne bakterije, kot na primer na meticililin odporen stafilokok (MRSA), ali pa na vankomicin odporni enterokoki. “Po svetu se vsako leto z bacilom tuberkuloze odpornim na zdravila na novo okuži 440.000 ljudi, od tega jih 150.000 umre. Na vseh endemskih področjih za malarijo ugotavljajo, da je povzročitelj bolj ali manj pogosto odporen na starejša zdravila. V Jugovzhodni Aziji občasno že zaznavajo začetne znake odpornosti na novejšo generacijo zdravil - artemisine. Odpornost na proti-retrovirusna zdravila se pojavlja tudi pri bolnikih s HIV/AIDS-om" pravi Marijan Ivanuša.
Slovenci najvčekrat jemljemo zdravilo za uravnavanje zvišanega krvnega tlaka
Kot omenjeno v uvodnih vrsticah, je v Sloveniji leta 2009 bilo izdanih skupno 15,7milijona receptov.Največ receptov so zdravniki tako izdali v osrednjeslovenski regiji, in sicer 3,6 milijona. Najmanj, 395.000, pa v zasavski statistični regiji. V letu 2007 je bilo najpogosteje predpisano ali priporočeno zdravilo za znižanje krvnega tlaka.
Vsakemu prebivalcu Slovenije v letu 2009 izdanih v povprečju skoraj 8 receptov
Največ receptov v letu 2009 je bilo izdanih v osrednjeslovenski regiji - 3,6 milijona receptov, najmanj pa v zasavski statistični regiji, 395 tisoč receptov. Po podatkih iz Ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu Inštituta za varovanje zdravja RS je v letu 2007 največ vprašanih prebivalcev Slovenije jemalo zdravila za uravnavanje zvišanega krvnega tlaka, in sicer 43,7 odstotkov; 21,3 odstotkov vprašanih je jemalo zdravila zaradi bolečin v vratu ali hrbtu, 19,0 odstotkov zaradi drugih bolečin, 18,6 odstotkov zaradi bolečin v sklepih, 18,0 odstotkov vprašanih je jemalo zdravila za zniževanje višine holesterola v krvi, 14,7 % zdravila zaradi glavobola in migrene, 12,2 % zaradi drugih motenj kardiovaskularnega sistema (možganska kap in srčni napad), 11,1 % zaradi želodčnih težav in 8,9 % zaradi sladkorne bolezni.
Bolniške odsotnosti od dela v porastu
V letu 2009 se je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije število bolniških odsotnosti v primerjavi z letom poprej zvišalo, in sicer za 0,3 odstotka na letni ravni. Zaradi bolezni ali poškodb izostane z dela dnevno približno od 38.500 do 39.tisočljudi. V letu 2009 je bil vsak slovenski delavec na bolniškem dopustu povprečno 11,7 dneva na leto. Najpogostejši vzrok za bolniško odsotnost so bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe in zastrupitve zunaj dela, na tretjem mestu so poškodbe in zastrupitve pri delu, na četrtem mestu so bolezni dihal in na petem mestu duševne in vedenjske motnje. Povečalo se je tudi število bolniških odsotnosti zaradi nege družinskega člana. ( Vir: Statistični urad RS/ ZZZS Slovenije )
Tekst: Jernej Flisar
