Škof Štumpf gre v Koper: Kdo bi lahko bil nov murskosoboški škof in kdaj?

Kot strela z jasnega je danes udarila novica, da je papež Frančišek za novega koprskega škofa imenoval Petra Štumpfa, ki je do zdaj vodil škofijo Murska Sobota. Novica je odprla več vprašanj kot odgovorov. 

Dosedanji murskosoboški škof Peter Štumpf mora v dveh mesecih prevzeti svojo novo škofijo, torej Škofijo Koper, kamor je bil premeščen danes. Šele, ko bo prevzel sedež koprske škofije, bo sedež murskosoboške izpraznjen.

Stanislav Slatinek, predsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča Nadškofije Maribor ter predstojnik katedre za cerkveno pravo in inštituta za kanonskopravne vede na Teološki fakulteti v Ljubljani, je za uredništvo Sobotainfo spregovoril o postopkih, ki sledijo, in pomagal postaviti časovnico za prihod novega škofa.

V nadaljevanju članka preberite: 

• kaj pomeni premestitev škofa Štumpfa za Škofijo Murska Sobota, 
• kdaj vse se mora zgoditi, da Škofija Murska Sobota dobi novega škofa,
• kdo bi to lahko bil in
• zakaj s premestitvijo ni bil imenovan naslednik.

Škofija Murska Sobota je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor (druga je Škofija Celje).

Nastala je na ozemlju nekdanjega Pomurskega naddekanata, z delitvijo dotedanje Škofije Maribor, ustanovljena je bila 7. aprila 2006. Škofijski sedež je v Murski Soboti, v stolnici sv. Nikolaja.

Sedež Škofije Murska Sobota še ni prazen

Slatinek je za Sobotainfo pojasnil, da sedež murskosoboške škofije še ni izpraznjen.

»Gre za vmesni čas, ko škof sicer ni več ordinarij, ni pa čisto brez oblasti. Pripada mu oblast, ki gre škofijskemu upravitelju, vendar on ni škofijski upravitelj - samo to oblast ima. To pomeni, da rešuje samo nujne zadeve, ničesar pa ne sme spreminjati, kar bi otežilo škofijo v prihodnosti,« je pojasnil.

Recimo, ne sme izvajati imenovanj ali drugih sprememb, ki bi otežile pozicijo novega škofa.

Šele, ko bo Štumpf prevzel Škofijo Koper, se bo začelo ...

V tem času - to obdobje lahko torej traja dva meseca - nad pastoralnim izvajanjem dela škofije bdi eden od Štumpfovih najožjih sodelavcev.

»Ko bo pa on prevzel novo službo in bo sedež izpraznjen, se šele sproži običajna procedura: zbere se zbor svetovalcev, ti v sedmih dneh izvolijo škofijskega upravitelja in to sporočijo nunciju, nuncij to sporoči v Rim. Izvoljeni škofijski upravitelj skrbi za škofijo, ima pastoralno oblast, toda samo za čas, dokler škofija ne dobi novega škofa oziroma novega ordinarija.«

Kako pa bo Škofija Murska Sobota dobila novega škofa? 

»Najbolj aktiven pri tej zadevi je vedno nuncij, ki je papežev odposlanec. Tako, kot je verjetno v tem primeru iskal škofa za Koper, bo tudi v naslednjih korakih iskal primernega kandidata za Mursko Soboto. Vprašal bo klerike, duhovnike, škofe za mnenje ... Ima pa absolutno prednost škofovska konferenca in vsak posamezni škof, da lahko vedno nunciju predlaga svojega kandidata, ali pa to direktno sporoči papežu.«

Kdo lahko postane škof?

Po kanonskem pravu so za ordinarija oziroma za škofa temeljne naslednje karakteristike:

• da je star 35 let, 
• da je vsaj pet let že duhovnik,
• da ima primerno izobrazbo, po besedah Slatineka se zelo priporoča, da ima doktorat, če tega nima, pa vsaj magisterij iz teologije ali pa da je v teoloških vedah zelo izveden.

To naj bi obetalo, da bo dober sogovornik s cerkvenimi in pa tudi necerkvenimi oblastmi.

Nuncij poišče primernega kandidata, po besedah Slatineka običajno predlaga tri kandidate. Na svetem sedežu predloge pregledajo kardinali in izmed treh imen eno predlagajo papežu, tisto ime pa papež imenuje za škofa. 

»Še prej pa vpraša kandidata, ali je pripravljen sprejeti to. Tudi v tem primeru je bil Peter Štumpf vprašan, ali bo sprejel to imenovanje.«

Zakaj s premestitvijo ni bil imenovan naslednik?

Zanimivo je, da v tem primeru papež ni hkrati že imenoval tudi novega murskosoboškega naslednika. Slatinek je jasen, da je to namenoma: 

»To pomeni, da je pustil odprto polje, da ima sedaj domača cerkev možnost razmišljati o prihodnosti in da sami iščejo primernega kandidata. Vedno se bo namreč nuncij obračal na domači kler - to pomeni na duhovnike, redovnike, na tam angažirane vernike - in bo tiste najbolj spraševal, kaj si želijo, koga bi si želeli, kakšen naj bi bil nov škof.«

Slatineka smo vprašali, katero ime bi bilo primerno za prevzem tega sedeža. Odgovoril je, da gre za težko vprašanje, a jih je vseeno nanizal nekaj:

»Možen je kateri koli škof ordinarij, da ga papež prestavi. Recimo lahko škofa Milana Matjaža iz Celja predstavi v Mursko Soboto. Ali pa enega od ljubljanskih pomožnih škofov. Škofje ordinariji so vedno premestljivi, da lahko grejo drugam. Lahko se pa išče iz, kako bi rekel, obstoječega klera. To pa je kar velika izbira.«