VIDEO: Prekmurje kot prostor spomina: Kako je jezik preživel doma in tam, kamor so odšli Prekmurci

Prekmurje je prostor številnih jezikovnih, verskih in kulturnih prepletanj. Prav zato je po besedah Klaudije Sedar razumevanje domače pokrajine ključno za razumevanje širših zgodovinskih procesov.

V oddaji Med nama na televiziji IDEA je pojasnila, zakaj jo raziskovanje prekmurskega prostora spremlja že več let, kako je prekmurščina preživela različne zgodovinske pritiske in zakaj domoznanstvo ni le knjižnična dejavnost, temveč širše znanje o domu.

Pot jo je od latinščine pripeljala do prekmurskih virov

Klaudija Sedar je študirala latinščino in splošno jezikoslovje, pozneje pa doktorirala iz interkulturnih študij. Kot je povedala, ji je latinščina odprla pogled v zgodovinske vire, splošno jezikoslovje pa v razumevanje jezika kot sredstva sporazumevanja.

»Latinščina je bila do 18. stoletja tudi uradni jezik v tedanji Avstro-Ogrski monarhiji, tako da imamo vse vire dejansko v latinščini,« je povedala.

Poseben preobrat se je zgodil že med študijem. Med čakanjem na govorilne ure je prebrala članek o prekmurskem knjižnem jeziku.

»To mi je nekako, lahko rečem, da je bil tisti klik, ki je bedel v meni in me nekako spodbujal, da še kaj več o tem tudi sama raziščem,« je pojasnila.

Domoznanstvo kot znanje o domu

V raziskovalnem delu se je posvetila predvsem kulturni zgodovini, prekmurskim virom, reformaciji in jeziku. Pri tem je poudarila pomen domoznanstva, ki ga razume širše kot zgolj zbiranje gradiva.

»Čisto preprosto. Znanje o domu, raziskovanje, preučevanje, hranjenje gradiva, torej o lokalni zgodovini, lokalnem okolju, kulturi, torej jezika tudi, lokalne identitete,« je povedala.

Ob tem je poudarila, da domoznanstvo ni samo domena knjižnic. Z njim se ukvarjajo tudi arhivi, muzeji, lokalna društva in raziskovalci. Sedar je dodala, da je domoznanka ostala tudi po tem, ko ni več zaposlena v knjižnici.

»Tudi če me zdaj ni več v knjižnici, ostajam po duši, po nekako po tistem svojem delovanju še vedno domoznanka,« je dejala.

Prekmurščina je preživela doma in med izseljenci

Velik del njenega raziskovanja je povezan s prekmurščino. Kot je pojasnila, so najdbe iz starejših virov pogosto skromne, vendar pomembne. Včasih zadostujejo že dve ali tri besede, da raziskovalec dobi dokaz o rabi jezika.

Sedar raziskuje tudi sledi Prekmurcev, ki so se pred dobrim stoletjem izselili v Združene države Amerike. Posebej jo zanima Betlehem v Pensilvaniji, kamor se je preselilo veliko ljudi iz Prekmurja.

»Betlehem se je nekako skozi leta poimenoval kot eno prekmursko mesto, kajti veliko število izseljencev je odšlo prav tja,« je pojasnila.

Izseljenci so po njenih besedah s sabo odnesli zelo malo materialnih stvari, a veliko nesnovne dediščine.

»Sicer so imeli prtljage zelo malo, a tisto, kar so nesli, za to ni bila potrebna prtljaga, to je bila seveda kultura, to je bil jezik, običaji,« je povedala.

Jezik je skupnost držal skupaj

V pogovoru je izpostavila tudi Porabje, kjer se je zaradi zgodovinskih okoliščin ohranila arhaična oblika slovenskega oziroma prekmurskega govora. 

Po njenem mnenju je mogoče, da je ta jezik blizu govoru Prekmurcev, ki so se pred sto leti odselili v svet.

»Ko poslušamo to arhaično porabščino, da je to tudi jezik izpred 100 let, s katerim so šli Prekmurci v svet,« je dejala.

Jezik je bil po njenih besedah pomemben povezovalni element, tudi v okoljih, kjer so bili Slovenci oziroma Prekmurci odrezani od matične domovine.

»Jezik jih je držal skupaj nenazadnje, kar je zelo pomembno,« je povedala.

Ob tem je poudarila tudi moč maternega jezika. Slovenščina in prekmurščina po njenem mnenju ostajata živi, dokler ju ljudje uporabljajo, negujejo in prenašajo naprej.

Prekmurska dediščina kot opomin mlajšim generacijam

Sedar je v pogovoru opozorila, da nas dediščina obdaja na vsakem koraku, a jo pogosto spregledamo. Poznavanje lokalnega okolja je zato pomembno tudi za mlajše generacije.

»Dediščina naše preteklosti obdaja na vsakem koraku, pa velikokrat hodimo mimo in ne vidimo,« je povedala.

Po njenih besedah je prav poznavanje domačega prostora spodbuda, da se ohranjajo jezik, kultura in zavest o preteklosti.

Na vprašanje, ali so Prekmurci skozi zgodovinske izzive ohranili svojo trdnost, je odgovorila, da je prekmurščina ostala živa ne le doma, temveč tudi tam, kamor so ljudje odšli.

»Kakršnikoli izzivi so bili v preteklosti in tudi težave, je prekmurščina ostala ostala doma. Ostala je živa tudi vsepovsod, kamor je prekmurski človek šel iz najrazličnejših razlogov,« je povedala.

O oddaji Med nama …

Oddaja Med nama je na programu televizije IDEA vsako sredo, ob 18.30 in 20.15, s ponovitvami ob nedeljah, ob 18.00 in 20.00. Oddaje so dostopne tudi na YouTubu in Spotifyu.

Sogovornike poleg Benjamina Langnerja v oddaji gostijo še Samanta Gomboc, Miša Zečević in Uroš Maučec.