Facebook, Twitter, Instagram, spletne klepetalnice. V današnjem času skoraj ne mine dan, ko ne bi nekaj časa preživeli za računalnikom. Ali digitalni svet spreminja ljudi, njihovo razmišljanje, čutenje, izražanje?
Da so generacije, ki odraščajo ob računalnikih drugačne od prejšnjih generacij je dejstvo. Veliko več časa preživijo pred računalniškimi ekrani, kar ima tako pozitivne in negativne posledice. O vplivu digitalnih medijev na mladostnike smo se pogovarjali s profesorico informatike in psihologom.
Zmernost je ključ do uspeha
Računalniki so postali sestavni del našega življenja, in da jih ne gre obsojati, temveč se naučiti kako jih uporabljati pravi tudi Romana Vogrinčič, profesorica informatike na Gimnaziji Murska Sobota in dodaja, da je pomembno otroke naučiti odgovornega in zavestnega ravnanja z njimi. Tudi sama se pri pouku drži načela zmernosti uprabe računalnika. »Tudi pri informatiki, se gremo »računalništvo brez računalnika». Velikokrat. Najbrž večkrat, kot bi si dijaki želeli. A moj moto je: "Uporaba računalnika pri pouku, je kot uporaba soli za juho. Če je je premalo, je juha neokusna, a če je je preveč, je neužitna.« Tudi Jernej Korenjak, psiholog na Dispanzerju za mentalno zdravje otrok in mladostnikov v ZD Murska Sobotase se strinja in dodaja: »Računalniki so zelo hitro postali del našega vsakdana in smo nevede postali družba, ki si težko predstavlja življenje brez njih, vendar je vsaka raba v zmenih količinah koristna za splošno informiranost.«
Zaradi računalnikov pomanjkanje medosebnih odnosov
Po nekaterih raziskavah, bi naj pri generacijah mladostnikov, ki odraščajo ob računalnikih opazili upad zmožnosti vživljanja v občutja drugih oseb. Empatija se začne razvijati že zelo zgodaj v otroštvu in je nujna za sobivanje v družbi. »Odnosi, ki jih vzpostavljamo z ljudmi preko očesnega kontakta so edini dovolj kvalitetni in omogočajo empatijo. Računalnik kot nadomestilo starševske vzgoje lahko pomeni pomanjkanje medosebnih izkustev, ki so nujni za sobivanje v družbi«, meni Korenjak.
Ali nas sodobni mediji poneumljajo?
Manfred Spitzer v svoji knjigi Digitalna demenca trdi, da sodobni mediji, kot so splet, televizija in rumeni tisk, človeka delajo "neumnega, agresivnega, osamljenega, bolnega in nesrečnega". Po mnenju Vogrinčičeve so družbene in socialne razmere, padec vrednot, materialno blagostanje na eni in velik primanjkljaj duhovne zavesti na drugi strani, razvajenost in lenoba sodobnega človeka, tiste, ki nas delajo osamljene, bolne in nesrečne, zaradi česar iščemo tolažbo v virtualnih okoljih, ki nas, če nismo previdni in preudarni, lahko tudi poneumljajo. Vendar dodaja da: »Ne gre prezreti neizmernih možnosti, ki jih ponuja uporaba računalnika na vseh področjih, od medicine do bančništva, od šolstva do industrije. Če bi dala pozitivne in negativne vplive računanika na tehtnico, bi se le-ta najbrž nagibala tako na eno kot na drugo stran, popolnoma odvisno od tega, kdo se znajde na drugi strani tipkovnice in na kakšen način računalnik uporablja. Vse se začne in konča pri posamezniku.«
Tako Vogrinčičeva kot Korenjak se strinjata, da nam s pravilno in zmerno rabo računalnikov ne grozi nevarnost poneumljanja niti socialna izolacija.
