Po lanskem najtoplejšem letu v zgodovini meritev v Sloveniji nas tudi v začetku novega leta spremljajo previsoke temperature za ta letni čas. Kaj to pomeni za naravo?

Cvetenje zvončkov, marjetic in trobentic - pretoplo zimsko vreme že prebuja naravo.

»Takšne temperature ob tem času za naravo zagotovo niso dobre,« je poudarila Miša Pušenjak iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

MEDNASLOV

Ob tem pa dodaja: »Tudi za predvsem trajne rastline sigurno ne. Vemo, kaj se že dogaja v zadnjih letih. Ker vedno sledi en mrzel val, samo zdaj, kako hitro bo prišel in kako močan bo, da ne bomo spet meli kakšnih močnejših pozeb.«

V zimskem obdobju še vedno lahko pričakujemo nizke temperature. Kaj torej prezgodnje prebujanje rastlin pomeni zanje?

»Tudi odpornost rastlin bo potem čez celo poletje slabša, zato, ker zdaj porabljajo energijo. Energijo, ki bi jo v bistvu porabile spomladi, ki je namenjena temu, da bi spomladi lepo, hitro enakomerno zacvetele,« je še dodala Pušenjak.

Neugodne temperature tudi za čebele

Visoke temperature pa niso naklonjene tudi čebelam. Te v toplejših zimskih dnevih zapustijo panje in letajo naokoli, zaman iščejo hrano in s tem trošijo energijo.

»To mi vidimo tudi na teh tehtnicah, ki mamo skoraj na vsakem čebelnjaku. In vidimo, da je dosti večja poraba hrane takrat, ko je topel dan, ker so izleti in gredo čebele v naravo. Kakšen dan izleta je dobrodošel, ampak zdaj pa je to že malo preveč,« je dejal Vlado Vogrinec iz Čebelarske zveze društev Štajerske.

Narava nima možnosti za zimski počitek

Močno se lahko razvijejo tudi škodljivci. Narava pa posledično nima prave možnosti, da 'leže' k zimskemu počitku. 

»Meni ljudje javljajo, da vidijo polže. Čeprav morem reči, da škodljivci najdejo vedno nek način, da se skrijejo pred slabimi vremenskimi razmerami. Ampak zagotovo to, da se zdaj čez zimo lahko prehranjujejo, ni dobro,« je jasno dodala Pušenjak.

Če se bodo topli dnevi še nadaljevali, bodo tudi čebelje družine pospešeno porabljale hrano.

»Zdaj pa, ko so topli dnevi, porabi kar precej hrane, dosti več, smo ugotovili. Če bi se tako nadaljevalo, bi lahko tudi v enem mesecu porabila šest kilogramov hrane, kar pa je bistveno, bistveno preveč. In se bojimo, da bi ji potem, če bi februar ali pa marec bil hladen, tudi hrane zmanjkalo,« je dodal Vogrinec.

»To so klimatske spremembe«

Previsoke temperature za ta letni čas imajo velik vpliv tudi na naravo in živalstvo.

»To so klimatske spremembe: sredi zime toplota, potem vdori hladnega mraza. In mogoče, če vsak pri sebi za pol centimetra premakne, kje lahko kaj premakne, bodo kapljice tudi počasi morje sestavile,« je še jasna Pušenjak.

In čeprav so nekateri vrtičkarji in pridelovalci zelenjave veseli, da lahko iz vrtov še vedno pobirajo nekatere pridelke, pa Pušenjak je dodala, da je to le kratkoročno veselje, saj mora tudi zemlja pozimi počivati.

Komentarji (11)

Solo. . (ni preverjeno)

" FOTOGRAFIJA JE SIMBOLIČNA"

. (ni preverjeno)

Kakšen zimski počitek ka pa tan ge so mile zijme pa stopinje izpod 10 nejdejo? Problem je edijno či de se začalo cvesti te pa zmrzal.

Urošinjo (ni preverjeno)

Ja, res. Po tej logiki bi v tropskih področjih morala biti narava mrtva, ker nikoli nima zimskega počitka. V bistvu rabi Sobotainfo počitek. Od pisanja neumnosti.

In reply to by . (ni preverjeno)

tutu (ni preverjeno)

Mogoče (in resan samo čist mogoče) pa se je v tropskih področjih narava prilagodila na njihove vremenske in klimatske razmere, eti pa se je prilagodila na naše razmere?! In "sigurno" v džunglaj obstajajo točno enake včele kak eti... Pri enih si resan mislin, kak jin je OŠ uspelo napraviti... Logično razmišljanje je negi dobro skrito in 2 min googlanja je očitno pretežko...

In reply to by Urošinjo (ni preverjeno)

Urošinjo (ni preverjeno)

Misliš, da se tu narava ne bo prilagodila? Narava se vedno prilagodi in slovensko čebelo že počasi izpodrivajo tujerodne vrste. Ki bodo čez 100 let domače. Kot so pred milijoni let bili tu dinozavri domači. Kaj misliš, da biološko obstaja samo 100 let zgodovine? Poglej v osnovnošolski učbenik.

In reply to by tutu (ni preverjeno)

tutu (ni preverjeno)

Ja, narava se prilagaja. S ten, ka če je hitrost spreminjanja prehitra, je tudi to nej tak enostavno kak ti pišeš. Še dodatno, tujerodne vrste lejko povzročijo velke spremembe ekosistema. Obstaja več primerov, valda tudi v tvojih osnovnošolskih učbenikaj... Ampak ja, zaj problema kar se segrevanja nega, ker "vrste se prilagajajo, tujerodne vrste do pač izpodrinile domače", če pa se zgodi, ka de to vodilo v hudo pomanjkanje recimo določenih poljščin, te te pa glasni pa krivile vse druge...

In reply to by Urošinjo (ni preverjeno)

realnooo (ni preverjeno)

PISETE BLEDARIJE, IZMISLJOTINE, SAMO ZATAU KA PAC NEKAJ OBJAVITE.
VSE ZA KLIKE

realnoo (ni preverjeno)

Psihič socialni zamazani

In reply to by realnooo (ni preverjeno)

Genius xx (ni preverjeno)

Pustite Naravo pri miru,ona bole zna ka dela nej pa samooklicani sajavi znanstveniki šteri sploh nej so nikšni znanstveniki so le navadni nakladači za ovce šteri jima vse vörvlejo. Ojoj kaj ste še edini zabiti v bučaj,še kolikor jin boste nasedli vi vodljivi butast čreda ovac!!!?

Fukumiska (ni preverjeno)

Nej pozabit ka se je zgoudilo v Fokušimi 💥🤖

Vodovodár (ni preverjeno)

Nikaj nej... pač če nedo več čebele, te do po novom pač veverce med poberale pa jim damo telko večjo plačo.
Nede sicer več lešnikov, mo pa meli med!

Starejše novice