Ozračje se v Sloveniji segreva hitreje, kot je svetovno povprečje, podnebne projekcije pa nakazujejo, da se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo.
V Poročilu o okolju v Republiki Sloveniji 2022, ki ga je izdala Agencija Republike Slovenije za okolje, je navedeno tudi dejstvo, da se temperature v Sloveniji višajo hitreje od svetovnega povprečja.
Posledice podnebnih sprememb se bodo odražale v višanju gladine morja, višanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov, kot so poplave, suša in toča.
Najbolj zaskrbljujoč je dvig gladine morja
Zaradi močno spremenljivih padavin smo v zadnjih dveh desetletjih priča hudim sušam in obsežnim poplavam, projekcije pa kažejo, da se bo trend povečevanja pogostosti in jakosti suše nadaljeval tudi v prihodnosti.
Od začetka sistematičnih meritev leta 1961 do leta 2020, se je temperatura zvišala za 2,4 stopinje Celzija, najbolj poleti, in sicer za kar 3,3 stopinje.
Ena najbolj zaskrbljujočih posledic podnebnih sprememb v Sloveniji je dvig gladine morja. Višina morja se je med letoma 1960 in 2019 zvišala za kar 11 centimetrov.
Vse več bo poplav, neurij in suše
Spremembe v podnebju v Sloveniji je možno opaziti tudi pri sneženju. Povprečna višina snežne odeje je nižja za 50 odstotkov.
Zaradi podnebnih sprememb so tudi vse pogostejše hudourniške poplave v toplem delu leta, poplave v zimskem času, močnejša neurja s točo in močnim vetrom, vse pogostejše in močnejše pa so tudi suše.
Po poročilu Agencije Republike Slovenije za okolje Slovenijo lahko v prihodnosti pričakujemo še več sprememb:
- višja temperatura v vseh letnih časih,
- več vročinskih valov, ki bodo daljši in močnejši,
- daljša rastna doba,
- manj mrzlih in ledenih dni,
- manjša raba energije za ogrevanje,
- večja raba energije za ohlajanje.
Stanje je zaskrbljujoče, razmisliti je potrebno o ukrepih
Stanje v energetiki je zaskrbljujoče predvsem zaradi počasnega uvajanja obnovljivih virov energije. V Sloveniji je moč vetra opazno manjša kakor v večini evropski držav, zato so možnosti za izkoriščanje vetrne energije manjše.
Hidroelektrarne že prispevajo velik delež električne proizvodnje, njihovo nadaljnje umeščanje v prostor pa je pogosto v nasprotju z zahtevami za ohranjanje naravnega okolja.
Službe Komisije pozivajo Slovenijo, naj razmisli o naslednjih naložbah:
- ukrepi za spodbujanje obnovljivih virov energije, vključno z odpravo upravnih ovir in izboljšanjem regulativnega okvira,
- ukrepi za podporo energetski učinkovitosti, zlasti z obnovo stavb in v industrijskih procesih,
- ukrepi za podporo trajnostnemu prometu, vključno z mestno in medmestno mobilnostjo, prenosi s ceste na železnico in železniško infrastrukturo.
