V Sloveniji imamo štiri vrste skupine Romov, vsaka izmed njih pa ima svoje narečje. Romski jezik sicer izvira iz Indije, kljub težavam pa se je v Evropi uspel ohraniti.
Včeraj je v prostorih Romskega akademskega kluba Murska Sobota potekalo predavanje na temo "Romski jezik - prednost ali ovira". Romi in njihov jezik imajo svoje korenine v Indiji, od koder naj bi se okoli 14. oziroma 15. stoletja preselili v Evropo. Kot pravi Samanta Baranja, se je jezik kljub številnim oviram na poti v Evropo vseeno uspel ohraniti.
Kljub temu, da ima romski jezik kar nekaj podobnosti, pa je širom sveta dokaj neenoten, saj poleg izvirnih indijskih besed vsebuje kar nekaj prevzetih besed. Te so bodisi iz grščine, perzijščine, madžarščine, nemščine ali katerega drugega jezika. "Razlogi za to so predvsem nepoznavanje nekaterih stvari v lastnem okolju. Zaradi lažjega medsebojnega komuniciranja so bili nekateri pojmi privzeti od držav, v katerih so se Romi naseljevali," razloži Vinko Cener.
V Sloveniji imamo štiri skupine Romov, in sicer prekmurske ali madžarske Rome, dolenjske ali hrvaške Rome, balkanske Rome in Sinte, ki živijo na območju Gorenjske. Romski jezik je ohranjen pri vseh skupinah, razlika je ta, da ima vsaka svoje narečje. "Poznavanje romskega jezika, ki je dokaj unikaten, bi moralo predstavljati prednost in ne oviro. Največ problemov sicer opažamo pri prehodu mladih Romov v šolo. V kolikor so doma uporabljali zgolj romski jezik, se kasneje težje naučijo jezika večine," zaključi Samanta Baranja.
