Porabci po vzponu na Triglav: »Tam čutiš, da si Slovenec«

Porabski Slovenci rek, da gre vsak pravi Slovenec vsaj enkrat na Triglav, jemljejo zelo resno in zavedno.

Porabski Slovenec Karel Holec se je na Triglav povzpel že 42-krat. Julijske Alpe ga tako privlačijo, da jih obišče tudi po dvakrat na mesec.

»Če sem že dva, tri tedne doma, čutim, da me vlečejo planine, sploh pa Triglav. Bližina Triglava je tisto, kar čutiš, ko vidiš, moraš iti,« pravi Holec.

Od dvomov do vrha Triglava in ponosa, da si Slovenec

Svoje navdušenje nad Triglavom Karel Holec, ki je tudi predsednik Državne slovenske samouprave v Porabju, že trinajst let širi med druge Porabske Slovence in zanje organizira tudi vzpone. 

Anita Vajda se je na najvišji vrh Slovenije vzpela že drugič.

»Imela sem veliko dvomov, da bom lahko to naredila, vseeno pa mi je šlo, organizator tega pohoda je dober motivator,« pravi Vajda.

Do Kredarice se je letos povzpelo sedem Porabcev, šest jih je stopilo tudi na vrh in pravijo, da so jih kot zamejce tam prevevali posebni občutki.

»Vse, kar si ti, in vse, kar tebi pomeni kot Porabskemu Slovencu, tam čutiš, da si Slovenec in čutiš tudi, da se moraš boriti, moramo se boriti za naš obstoj,« izpostavlja Holec.

Dolga pot kot klic k ohranjanju jezika in slovenstva

Mladi v Porabju namreč v svojem vsakdanu vse manj uporabljajo slovenščino, kar bo za slovensko manjšino v Porabju v prihodnje velik izziv. Z vzponom na Triglav pa želijo ponovno obuditi Slovenstvo čez mejo.

»Zame ta pohod ni bil le fizični napor, ampak tudi duhovno doživetje, pot samospoznavanja,« razmišlja Vajda.

Porabski Slovenci vsako drugo leto skoraj 300-kilometrsko pot do vznožja Julijskih Alp celo prepešačijo. 

Od doline Vrata do Andovcev, zgodba o simboliki desetih kamnov

Porabski Slovenci so Triglavski narodni park pred leti celo zaprosili, če bi lahko od tam v Porabje prepeljali kakšno skalo.

»Z veseljem so nam pripeljali en lep kamen v dolino Vrata in mi smo ga s tovornjakom pripeljali sem v Porabje,« še pravi Holec.

Njihov mali Triglav zdaj stoji v porabski vasici Andovci, pod njim pa je deset posebnih kamnov.

»Simbolizirajo sedem porabskih vasi, trije pa še tista mesta, kjer Porabci tudi živijo,« razlaga Holec.

Apartmaji, ki spominjajo na Triglav

Lani so v Andovcih na porabski domačiji zgradili tudi turistične apartmaje, ki so jih simbolično poimenovali Triglav, ki ga želijo še bolj približati tam še živečim Slovencem.

»Študirala sem v Ljubljani in med študijem sem velikokrat slišala ta pregovor, da tisti, ki ne gre vsaj enkrat v življenju na Triglav, ni pravi Slovenec in jaz sem kot porabska Slovenka seveda čutila, da sem tudi jaz spodobna to narediti in to sem naredila zase, za svojo družino in res za našo skupnost,« pravi Vajda.

Ko mladi stopijo na vrh in se vrnejo spremenjeni

V trinajstih letih je vrh Triglava osvojilo že več kot sto porabskih Slovencev.

»Vedno vzamemo s sabo mlade, da krepimo identiteto in samozavest in tam se nekaj čuti, da ne moreš povedati, kaj je to. Vsi tisti, ki so bili na vrhu Triglava in so prišli nazaj, občutijo spremembo,« je prepričan Holec.