Zaradi strahu pred ponovnim zagonom prašičje farme, se je združila civilna iniciativa krajanov, na njihovi strani je tudi župan Gornje Radgone.
Nekdaj največja prašičja farma v Pomurju je pričela obratovati že leta 1962, slabih 50 let kasneje, leta 2010, pa je pod lastništvom Mesne industrije Pomurke doživela stečaj. Kmetijstvo Črnci je farmo na javni dražbi kupilo konec lanskega leta, direktor Danilo Rihtarič pa ponovni zagon farme predvideva že oktobra letos. A s tem se ne strinja civilna iniciativa, ki je prejšnji teden v Gornji Radgoni organizirala javno tribuno, ki so se je udeležili tako domačini kot okoljevarstveniki in okoliški župani.
V preteklosti čutili onesnaženost
Kot je na javni tribuni povedal vodja civilne iniciative Bogdan Hafner iz preteklih izkušenj, šlo za farmo, ki ni imela učinkovitega čiščenja gnoja, prispevala je k onensnaževanju vode. Nasprotniki izpostavljajo tudi spore s sosednjimi Avstrijci, ki so zaradi neposredne bližine lagun, kamor se je stekala gnojevka iz farme, tudi sami občutili smrad.
Kampuš: Na tem območju si farme ne želimo
Skrb za vodo pa bremeni tudi župana Apač, Franca Pižmohta, ki se sicer ne opredeljuje pro ali kontra, vendar kljub temu poudari: »Voda je sicer od stečaja farme, resnično boljša«. Anton Kampuš, župan Gornje Radgone pa svoje občane podpira: »Na tem območju si farme ne želimo«. Za ponovni zagon pa se je zavzel le župan Radenc, Janez Rihtarič, ki je skupaj z Tovarno močnih krmil Črnci, polovični lastnik kmetijstva Črnci.
"Možnost odkupa sem ponudil"
Lastnik 500.000 evrov vredne farme, Danilo Rihtarič, zagotavlja, da naj bi farma zaenkrat naselila le od 750 do 1000 tekačev, tj. prašičev za nadaljno rejo. Kar v bistvu pomeni tudi manj smradu in obremenitve okolja kot prej, ko je farma, pod vodstvom mesne industrije Pomurke, redila okoli 10.000 velikih živali, pravi Rihtarič in dodaja, da tudi lagun naj ne bi uporabljali, saj bi gnoj vozili kar na njive Črnci. Obenem novi lastnik še poudari, da je okolici možnost odkupa ponudil, vendar pobude ni bilo. Tudi sam je bil pripravljen za namestitev turističnih objektov farmo prodati investitorju.
Rešitev v odkupu farme?
Rešitve situacije je najprej ponudila veganska iniciativa, ki je pozvala k prehranjevanju brez živalskih izdelkov, pri čemer tovrstnih problemov ne bi imeli. Mnenja o izhodu iz situacije pa so izrazili tudi okoliški krajani, med njimi je potencialno rešitev podal Samo Tuš, ki pravi, da bi lahko občina Gornja Radgona, s pomočjo finančnih vložkov bližnjih županov, farmo odkupila ter za vselej ustavila agonijo strahu pred ponovnim odprtjem. A lastništvo farme je navsezadnje velika odgovornost, pa tudi finančni zalogaj, zaradi česar morda občina tega ni in ne bo storila.
Mateja Šlebinger
