Na kmetiji Kolenkovih, kjer letno pridelajo 100 ton krompirja, si ne želijo postati največji, ampak najboljši.
"Krompir, odvisno od kolobarja, integrirano pridelujemo na štirih do petih hektarjih, ob dobri letini pa ga poberemo do 50 ton na hektar," pravi Matej Kolenko iz Črenšovcev. Na kmetiji zadnjih 15 let gojijo krompir na veliko. Že olupljenega in vakuumsko pakiranega vsak dan dostavljajo hotelom, restavracijam, vrtcem in šolam.
Največ krompirja v Savine hotele
Njihov največji kupec je kranjska veriga hotelov Sava Turizem.
"Še v Jugoslaviji smo oskrbovali Moravske Toplice," se spominja Matej Kolenko.
Drugih kupcev gostincev, vrtcev in šol ne pridobivajo na javnih razpisih, temveč prek kratkih oskrbovalnih verig. Neposredne dogovore in pogodbe za letna naročila do 80 tisoč evrov sklepajo dobri dve leti. "Na razpisu bi teže prišli do posla, ker šole in vrtci velikokrat razpišejo širok sklop živil, ne samo krompirja," meni Kolenko. Vsako leto pridelajo nekaj 100 ton krompirja, ki ga skladiščijo v svoje skladiščne prostore, tako, da zagotovijo svojim kupcem stalno dobavo krompirja skozi vse leto.
Oskrbujejo tudi javne zavode
"Poleg gostiln so še naši stalni odjemalci številni javni zavodi," pravijo Kolenkovi.
Javni zavodi in potrošniki se vedno bolj zavedajo pomena lokalno pridelane kakovostne hrane, zato tudi njihovo povpraševanje po tovrstni hrani narašča, kar kaže na to, da se v Sloveniji dogajajo veliki premiki v razmišljanju in vedenju ljudi, ki so prepoznali in cenijo kakovost slovenske hrane, in zato zavodi tudi v vse večji meri vključujejo lokalne pridelovalce in lokalno pridelano hrano. S črenšovskim krompirjem se tako oskrbujejo številne pomurske šole, vrtci, dijaški domovi, domovi za starejše občane, itd.
Dostavljajo vsak dan
Čeprav imajo strojno linijo za lupljenje krompirja, jim je ostalo še dosti ročnega dela, dodaja. Kot eno od svojih prednosti omenja vsakodnevne dostave.
"Nekje do 12. ure zbiramo naročila, naslednje jutro, včasih tudi ob nedeljah, krompir že dostavimo," pojasnjuje.
Večino krompirja, čebule, korenja in česna prodajo olupljenega in vakuumsko pakiranega po pet ali deset kilogramov, le malo pa v rinfuzi. Kuhinje tako nimajo skrbi s skladiščenjem in lupljenjem, obroke pa lahko pripravijo z manj zaposlenimi.
Iščejo zanesljive kooperative
Ekološko kmetovanje jih ne mika, ker bi jim dalo dosti manj pridelka. Z ekološkim kmetovanjem se stopnja samooskrbe še krči, dobra rešitev pa je za hribovske kmetije in varovana območja, kot je Natura 2000. "Zdaj pridelamo od 30 do 50 ton krompirja, ekološko bi ga precej manj," ponazarja sogovornik. Dvomi tudi, da bi stalni kupci privolili v višjo ceno ekološkega krompirja.
Zaradi sprememb v skupni kmetijski politiki do leta 2020 in naraščajočega povpraševanja po olupljenem in pakiranem krompirju razmišljajo o večji predelavi.
"Ne moremo povečati pridelave krompirja, ampak iščemo kooperante iz okolice, od katerih bi odkupili krompir in ga v večji količini ponudili trgu," razkriva Kolenko.
Da zrasejo v predelovalni center, morajo najti zanesljive in zaupanja vredne kooperante. "Takšne, ki bi nam krompir zagotovili tudi, ko je cena mizerna," pravi Kolenko. Hkrati morajo imeti krompir prave sorte in prave kakovosti, da je primeren za vakuumsko pakiranje.
Po nove kupce v Ljubljano
"Svojo moč usmerjamo v javne zavode in med njimi iščemo nova naročila, pridobili bi radi tudi ljubljanske hotele in restavracije, saj je v prestolnici kupna moč dosti večja kot v Prekmurju," dodaja Matej Kolenko. Upa, da bo sčasoma manj papirologije in jim bo več časa ostalo za pridelavo. "Vsako leto želimo povečati predelavo krompirja," o največjem cilju pravi Kolenko. Na kmetiji delajo vsa njegova družina in še dva zaposlena.
Sledljiva celotna veriga od semena do krožnika
Pridobili bodo prehranski standard ISO 22000 ali International Food Standard, da bo certificirana in sledljiva celotna veriga od semena do krožnika. Dolgoročno si želijo stabilne pridelave in predelave krompirja, ki bi jim omogočila dostojno življenje. Tržno priložnost vidijo tudi v tem, da bi svojim kupcem dobavljali še druge pridelke iz Prekmurja, kot eni od osnovnih šol že vozijo med vaškega čebelarja.
Foto: kmetija Kolenko
