Policijska postaja Gornja Radgona je obravnavala primer goljufije prek elektronske pošte.
Zadnje čase so bile pristojne službe vedno pogosteje seznanjene s primeri, kjer so ljudje prejeli elektronsko pošto od domnevnih državljanov Republike Slovenije, ki so jim v tujini ukradli prtljago z mednarodnim potnim listom ter kreditnimi karticami. V sporočilih prosijo, če jim lahko nakažete denar na račun, katerega po nakazilu ni mogoče izslediti.
Tovrstni primer goljufije se je pripetil tudi včeraj v Pomurju. Policisti PP Gornja Radgona so namreč obravnavali kaznivo dejanje, kjer je osumljenka s pretvezo, da denar potrebuje za vrnitev iz Velike Britanije v Slovenijo, od oškodovanca izvabila 1381,00 evrov.
Slovenske novice so omenjeno elektronsko sporočilo nedavno objavile:
»Upam, da dobite tale e-mail pravočasno. Potovala sem v London, Velika Britanija in tam so mi ukradli prtljago z mojim mednarodnim potnim listom in kreditnimi karticami. Ambasada mi je pripravljena pomagati in sicer tako, da ne potrebujem potnega lista za letenje, le plačati si moram letalsko karto in urediti bivanje v hotelu. A na žalost ne morem dostopati do svojega denarja brez moje kreditne kartice. Klicala sem na banko, a so rekli, da potrebujejo več časa, da naredijo nove kartice. V tej neprijetni situaciji sem vas želela prositi, če bi mi lahko posodili nekaj denarja, katerega bi vam vrnila takoj, ko bi prišla nazaj domov. Potrebujem nekje okoli 1250 funtov za pokritje stroškov. Res moram biti na naslednjem dosegljivem letu. Če mi lahko pomagate, mi pošljite denar preko Western Uniona. Povejte mi, če potrebujete moje ime in naslov za uspešen prenos denarja. Lahko vam posredujem podatke, kako bi mi lahko poslali denar. Pričakujem vaš hitri odgovor.«
Na Ministrstvu za zunanje zadeve opozarjajo na lažna obvestila, v katerih naj bi bil v tujini (običajno v državah, kjer možnost normalne komunikacije ni najboljša) hospitaliziran naš znanec ali sorodnik, pojavlja pa se tudi zgodba o nenadni smrti. Tem oblikam goljufije je skupno to, da se zgodijo v odročnih krajih (zlasti v predelih Afrike, kjer ni oblastnih struktur), da elektronski naslov ni zanesljiv (...@hotmail, ...@yahoo, ...@reality) in s pošiljateljem ni mogoče vzpostaviti realnega stika.
Na MZZ so za Slovenske novice pojasnili: »Glavna značilnost je ta, da je pred realizacijo dobrih obetov treba pošiljatelju poslati, nakazati ali drugače omogočiti prejem na prvi pogled manjšega zneska (nekaj sto do nekaj tisoč € ali $). Kdor nasede potegavščini, lahko ostane brez velikih vsot denarja. Znani so podjetniki ali lokalne skupnosti, ki so na ta način bankrotirali.«
