Odločitev za poljsko meso na prekmurskem Bogračfestu še vedno bega – tudi ekonomiste in govedorejce.
Kot smo poročali, se je minulo soboto v Lendavi, v sklopu Festivala Vinarium odvil tradicionalni Bogračfest. Na kulinarični prireditvi se je v kuhanju znane prekmurske jedi tokrat pomerilo sto tričlanskih ekip iz Slovenije in tujine, ki so za prijavnino odštele po 120 evrov.
Organizator, Zavod za turizem in razvoj Lendava, je tekmovalcem zagotovil gasilsko mizo, dve klopi, en senčnik, trinožno stojalo za kotel, mali emajlirani kotel, kurišče in drva, vrečo za odpadke, zaščitno ograjo, tri predpasnike in papirnate brisače, poskrbeli pa so seveda tudi za sestavine za pripravo kulinarične specialitete.
A medtem ko so na razstavnih prostorih poskrbeli za lendavsko vino, naravne sokove, vode in mineralne vode, se je njihova izbira mesa za bograč izkazala za bistveno manj posrečeno. Govedina je namreč bila poljskega porekla.
Dobavitelj govejega mesa za dogodek Bogračfest je bilo podjetje Krismit iz Škofje Loke. Kot je razvidno iz deklaracije na mesu, je bilo govedo rojeno, vzrejeno in zaklano na Poljskem, razsekali pa so ga v Italiji.
Zagotovili bi lahko tudi meso slovenskega porekla
Izbira ponudnika govejega mesa je ob nedavni aferi s poljskim mesom, ki je še vedno sveža v spominu Slovencev, vsaj presenetljiva. Odgovore smo zato poiskali neposredno pri organizatorju, Zavodu za turizem in razvoj Lendava. Po pojasnilih direktorja Romea Varge so se pri izbiri živila po načelu dobrega gospodarja odločili za najugodnejšo ponudbo.
Ponudnika za dobavo mesa, ki mora biti sledljivo po slovenski in evropski zakonodaji, so izbrali na podlagi prejetih ponudb dobaviteljev, ki so jim posredovali svoje ponudbe za vse tri vrste mesa.
“Tudi kot javni zavod smo primorani spoštovati načelo dobrega gospodarja in tako je ponudba naslednjega dobavitelja bila za dobrih 33 odstotkov višja od izbranega ponudnika, ki je eden izmed največjih dobaviteljev mesa v Sloveniji. Tako velikost oziroma tržni delež ter reference ponudnika so bile zagotovilo za dobavo kakovostnega mesa”.
A povsem zadovoljiv njihov odgovor le ni, saj pri postopku nižje vrednosti, tako imenovanem evidenčnem naročilu pravzaprav niso bili obvezani upoštevati določil Zakona o javnem naročanju; zavezani so bili le načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Brez težav bi torej lahko postavili še druge pogoje in tako zagotovili ne le domačega dobavitelja, temveč tudi meso slovenskega porekla.
-
Lokalno | 87 komentarjevBogračfest: Na največji kulinarični prireditvi v Sloveniji v kotlih poljsko meso
-
Lokalno | 20 komentarjevBogračfest 2019: To je ekipa, ki je skuhala najboljši bograč
-
Lokalno | 20 komentarjevSporno kebab meso umaknili iz restavracij po Sloveniji, tudi v Murski Soboti
-
Slovenija | 15 komentarjevAfera poljsko meso: Nov primer salmonele v kebabu
»Zares žalostno«
Nad odnosom organizatorja do slovenske govedine je presenečen tudi Branko Buček, predsednik Zveze govedorejcev Pomurja:
»To je zares žalostno, da se organizator odloči, da uvozi cenejše, manj kakovostno meso, namesto da bi na takšni prireditvi, kjer se promovira domače, ponujali domačo govedino. Kajti vemo, da domača govedina je dosti bolj kvalitetna, kot tista iz uvoza. Z ene strani je tudi sramotno za organizatorja, da naredi tako napako.«
Pa je razlika v ceni med uvoženim in domačim mesom res tolikšna, da pojasni tako nenavadno odločitev? Buček meni, da vsaj v trgovinah prav velikih odstopanj ni, a ugotavlja, da se ljudje še vedno odločajo za tuja živila in izdelke.
»Seveda bi se bolj splačalo vzeti domače meso. Ampak ne vem, pri nas to še ni tako osveščeno kot v drugih državah, da bi kupci posegali bolj po domačih izdelkih. Čeprav so mogoče malo dražji, so dosti bolj kvalitetni in zdravi,« ocenjuje Buček.
»Ikonična jed, kot je bograč, ne more biti skuhana iz drugega kot iz lokalnih surovin«
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar je medtem v pogovoru s Planet TV ocenil, da je pri izbiri mesa za tekmovalni bograč prišlo do zelo velikega spodrsljaja, za katerega upa, da ni bil naklepen, oziroma da je bil zgolj rezultat nepremišljenosti. Obenem poudarja, da se to nikakor ne bi smelo zgoditi.
»Verjetno je tu v ospredju bila želja, da bi bila surovina, ki so jo ponudili tekmovalcem oziroma udeležencem tega dogodka, čim cenejša,« razmišlja Kuhar in dodaja: »Po aferi s tem poljskim govejim mesom sta cena in ugled poljskega mesa seveda zelo padla in tudi zaradi tega je ta ponudba še bolj privlačna za tiste, ki iščejo cenovno ugodno – in se je to pač znašlo v dobavi za ta dogodek.«
Ob tem izpostavlja, da imamo v Prekmurju in Pomurju kar nekaj zelo uglednih proizvajalcev, pridelovalcev in predelovalcev mesa:
»Najmanj, kar bi človek pričakoval, je, da se organizatorji na tovrstnih dogodkih zelo potrudijo in najdejo lokalno meso, ne pa iz Gorenjske. Z mesom iz Gorenjske sicer ni čisto nič narobe, ampak je nedvomno nenavadno, da je za prireditev v Prekmurju, zaradi razlike v nekaj evrih pri stroških organizatorja, dobavitelj iz Gorenjske, ki potem še ponudi poljsko meso.«
Gre pa pri tem navsezadnje tudi za naš odnos do slovenskih receptov oziroma kulinaričnih posebnosti, zaključuje agrarni ekonomist:
»Slovenski recepti, tradicionalne jedi – predvsem pa tako ikonična jed, kot je prekmurski bograč – ne morejo biti skuhane iz drugega kot iz lokalnih surovin. Sicer to nima nobene zveze s samimi nameni tovrstnih aktivnosti.«
