Po besedah krajinske arhitektke Stanke Dešnik je prostor javna dobrina, zato lastnina ne bi smela biti na prvem mestu.
Po burnem odzivu na prispevek o pisanih fasadah in prostorski kulturi v Pomurju smo se obrnili tudi na krajinsko arhitektko Stanko Dešnik iz Javnega zavoda Krajinski park Goričko za pojasnilo, kakšne so pristojnosti zavoda na tem področju. Slednja nam je pojasnila, da krajinski arhitekti že več let opozarjajo na slabšanje kakovosti kulturne krajine, ki je po njenih besedah poslednji nacionalni simbol v vse bolj globalizacijskem obdobju človeške civilizacije.
Prepričanje, da je krajini primerno načrtovanje predrago in nepotrebno?
Na slednje opozarja tudi Evropska konvencija o krajini, ki je v Sloveniji začela veljati že marca 2004. »Kljub sprejeti konvenciji, se žal v Sloveniji, še manj v Pomurju smemo pohvaliti s primeri dobre prakse v krajinskem in urbanističnem načrtovanju, ki bi bili zgledni in predvsem krajini primerni,« meni Dešnikova, ki dodaja: »To dejstvo izhaja preprosto iz prepričanja, da je krajini primerno načrtovanje predrago in nepotrebno, saj se dopušča možnost, da lahko vsak na svoji zemlji izsili njemu ustrezno gradnjo, brez ustreznega preverjanja vplivov, ki jih bo ta povzročila na spremembo vidnih značilnosti.«
»Lastnina ne bi smela biti na prvem mestu, saj je prostor javna dobrina«
Dešnikova pravi, da tak način skrbi za kulturno krajino izključuje dolgoročni vpliv, ki ga bo gradnja imela na gospodarsko uspešnost drugih sektorjev, vključno z vrednostjo sosednjih zemljišč in objektov: »Pri tem mislim predvsem na razvoj turizma na podeželju, ki spričo izstopajoče arhitekture, tehničnih objektov v krajini in mestnih načinov urejanja vaških jeder in ulic izgublja svojo prepoznavnost lastno podeželju in s tem privlačnost zaradi drugačnosti.« Po njenih besedah je ohranjanje krajinskih značilnosti in ustvarjanje novih krajinskih kakovosti interdisciplinarna veščina: »Pri tem lastnina ne bi smela biti na prvem mestu, saj je prostor javna dobrina.«
Načrtovanje prostora je v domeni občin
O pristojnostih Krajinskega parka Goričko na področju arhitekture pravi Dešnikova, da je načrtovanje prostora v domeni občin, ki izbirajo prostorskega načrtovalca in naročajo izdelavo občinskih prostorskih načrtov. »V omenjenih aktih in pripadajočih občinskih odlokih, se določa barvo fasad in kritin, volumen objektov in druge parametre za gradnjo objektov. Odstopanja od določil zapisanih v odlokih so prav tako v domeni občin, ki imajo svoj inšpekcijski nadzor, ki sme tudi kaznovati,« dodaja krajinska arhitektka, ki ji konkretne kazni niso znane.
Preberite še: Pisane fasade vdirajo v prostorsko kulturo Pomurja
