Rezultati merjenj PM 10 delcev v Murski Soboti so porazni, a rezultati merjenj še bolj škodljivih delcev PM 2,5 so naravnost katastrofalni.
Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje kažejo, da je bila v Murski Soboti, natančneje na Cankarjevi ulici, v lanskem letu 39-krat presežena mejna dnevna vrednost onesnaženja s PM 10 delci v zraku.
Še bolj grozljiv podatek je, da je v Celju, ki sledi Murski Soboti na lestvici, bilo prekoračitev 'le' 13.
Medtem ko Celjani onesnažen zrak dihajo slaba dva tedna na leto, ga Sobočanci dihamo več kot pet tednov in pol na leto.
Rezultati meritev PM 2,5 delcev še slabši
Že rezultati meritev PM 10 delcev so več kot alarmantni, a realnost soboškega zraka je še hujša, saj so rezultati meritev PM 2,5 delcev še slabši.
Agencija Republike Slovenije za okolje na svojih merilnih postajah meri tudi vsebnost delcev PM 2,5 v zraku.
Od 26. decembra lani smo podatke iz merilne postaje agencije za okolje na Cankarjevi ulici sproti beležili v podatkovno bazo in jih zdaj po dveh mesecih analizirali.
Izsledke vam bomo predstavili v nadaljevanju, še prej pa si poglejmo, zakaj so PM 2,5 tako zelo škodljivi.
Zakaj so PM 2,5 delci tako škodljivi?
PM 10 delci so delci, katerih premer je manjši od deset mikrometrov, medtem ko so PM 2,5 delci še manjši, saj imajo premer manjši od 2,5 mikrometrov.
Ker so delci tako majhni, lahko prodrejo v pljuča in celo v krvni obtok, kar lahko povzroči različne zdravstvene težave.
Študije so pokazale, da so PM 2,5 delci bolj škodljivi kot PM 10 delci, saj so manjši in lahko prodrejo globlje v pljuča.
Ti delci so lahko povezani s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, pljučne bolezni, kot je astma, in celo s povečanim tveganjem za nekatere oblike raka.
Zaradi slabega zraka umre več ljudi kot v prometnih nesrečah
Raziskave so pokazale, da lahko onesnažen zrak, ki ga povzroča promet, negativno vpliva na zdravje ljudi in povzroči od 40.000 do 130.000 smrti letno v Evropi.
V Franciji, Švici in Avstriji je šest odstotkov vseh smrti letno povezanih z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku, kar je dvakrat več, kot je žrtev prometnih nesreč.
Onesnaženost zraka z delci je ena izmed najpomembnejših oblik onesnaženosti, ki negativno vpliva na zdravje ljudi.
In kakšen zrak dihamo v Murski Soboti?
V obdobju od 26. decembra 2022 do 26. februarja 2023 smo shranjevali urne podatke iz merilne postaje Agencije Republike Slovenije na Cankarjevi ulici v Murski Soboti.
Če upoštevamo smernice Svetovne zdravstvene organizacije, smo v teh 63-dneh čist zrak lahko dihali le osem dni - običajno takrat, ko je pihal veter.
Ravno toliko dni je bilo tudi dnevno povprečje PM 2,5 delcev nad 55 mikrogramov na kubični meter, kar je skoraj štirikrat nad priporočeno mejo. V takih razmerah je bolje ostati v zaprtih prostorih, kot pa iti denimo na sprehod.
Nad 55 mikrogramov na kubični meter: osem dni.
Nad 35 mikrogramov na kubični meter: 16 dni.
Nad 25 mikrogramov na kubični meter: 19 dni.
Nad 15 mikrogramov na kubični meter: 12 dni,
Sprejemljive vrednosti: osem dni.
Neslavni rekord: 140 mikrogramov na kubični meter
Ob tem velja dodati, da gre tukaj za 24-urna povprečja, kar pomeni, da je povsem mogoče, da ste med večernim sprehodom po mestu dihali zrak z občutno večjim deležem delcev PM 2,5.
Tako je denimo merilna postaja 11. januarja 2023 zvečer namerila koncentracijo kar 140 mikrogramov na kubični meter.
Svetovna zdravstvena organizacije: Dnevno sprejemljivo povprečje je pod 15
Kljub temu da obstaja nekaj splošnih smernic o tem, kaj je sprejemljiva količina PM 10 in PM 2,5 delcev v zraku, ni jasne meje, pri kateri bi lahko rekli, da so te koncentracije v zraku varne.
Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2005 izdala smernice, v katerih priporoča, da naj bi bil dnevni povprečni delež PM 2,5 delcev v zraku nižji od 25 mikrogramov na kubični meter, medtem ko je letni povprečni delež PM 2,5 delcev sprejemljiv, če je nižji od deset mikrogramov na kubični meter.
Leta 2021 je smernice posodobila in te vrednosti znižala na 15 mikrogramov na kubični meter za 24-urno povprečje ter pet mikrogramov na kubični meter za letno povprečje.