Do spolnih zlorab otrok pogosto pride znotraj družine, tak tudi primer z zadnjega tedna.
Policisti so pred slabim tednom odvzeli prostost 48-letnemu moškemu, ki ga utemeljeno sumijo, da je več kot leto dni spolno zlorabljal lastnega otroka, je danes poročal Večer.
Kot izhaja iz statistike policije, pri tem ne gre za osamljen primer, na policiji namreč opozarjajo, da do spolnih zlorab otrok pogosto pride znotraj družine.
Zlorabo hčerke odkrila mama
Po poročanju Večera je do spolne zlorabe otroka prišlo v družini na območju severovzhodne Slovenije. Zlorabo mladoletne hčerke, ki je trajala od novembra leta 2021, je odkrila mama, ki je storilca kaznivega dejanja tudi naznanila policiji. Zdaj očetu zaradi spolnega napada na mladoletno hčerko grozi kazen od najmanj treh do desetih let zapora.
Časnik opisuje, kako je mama posumila, da oče spolno zlorablja eno od hčera, vendar je mož njene sume zavrnil. Prav tako si resnice materi sprva ni upala razkriti mladoletna hči, ki je postala žrtev spolne zlorabe pri starosti 11 let.
Ženi ni ostalo drugega, kot da moža še naprej dosledno opazuje, pri čemer si je pomagala tudi s skrivnimi sredstvi. Na koncu je zadevi prišla do dna, hčerko pa je pripravila do tega, da se ji je odprla in tudi sama spregovorila.
Časnik sicer navaja tudi, da so bili odnosi v družini na prvi pogled videti idilični. Poročeni oče več otrok je družinske fotografije rad delil na družbenem omrežju in nihče si o njem ni mislil, kako izprijen človek je, je med drugim poročal časnik.
Zlorabe prisotne v vseh okoljih, vse več jih je tudi na spletu
Do spolnih zlorab prihaja v vseh okoljih, pri čemer ni razlike med premožnimi in manj premožnimi, ob tem poudarja Tjaša Hrženjak, psihosocialna svetovalka v Združenju za moč, kjer se med drugim ukvarjajo z izvajanjem pomoči in podpore na področju spolnega nasilja, spolnih zlorab in drugih oblik nasilja.
»Ljudje si pogosto mislimo, da do spolnih zlorab otrok pogosteje prihaja v problematičnih, socialno šibkejših družinah, kjer so prisotne tudi težave z alkoholom. Vendar je to splošen stereotip, ki ne drži,« je pojasnila.
S sumi, da so bili njihovi otroci žrtve spolne zlorabe, se na združenje povečini obračajo starši ali skrbniki otrok, pogosto pa prejmejo tudi klice iz šol ali centrov za socialno delo. Ob tem v združenju ocenjujejo, da ostaja veliko primerov spolnega nasilja nerazkritih.
Ugotavljajo tudi, da se je del spolnega nasilja nad otroki preselil na svetovni splet. »Primerov spolnega nasilja prek spleta danes vsekakor zaznavamo več kot v preteklih letih, saj so tudi otroci bolj vpeti v dogajanje na socialnih omrežjih,« poudarja sogovornica.
Na katere znake morajo biti pozorni starši?
Na vprašanje, na kakšne znake morajo biti pozorni starši, če sumijo, da so njihovi otroci žrtve spolne zlorabe, Hrženjakova odgovarja, da je to nekoliko odvisno tudi od starosti otroka. Svetuje pa, da so starši pozorni predvsem na znake, ki kažejo, da se je v vedenju otroka nekaj spremenilo.
»Lahko gre za regresijo v vedenju otroka, denimo to, da otrok, ki ne lula več v hlačke, znova začne močiti posteljo. Pozorni moramo biti tudi na morebitne izbruhe agresije ali pa, da se otrok umika vase. Znak, da je nekaj narobe, je lahko tudi to, da otroci poročajo o glavobolu ali o tem, da jih boli trebušček,« ponazarja sogovornica. Prav tako svetuje staršem, da so pozorni, kako se otrok vede do določene osebe.
Hrženjak: Otroku je treba verjeti
Sogovornica ob tem staršem svetuje še, da pri sumu na spolno zlorabo otroka sledijo svojim občutkom, verjamejo otrokom in se poskušajo o tem tudi dodatno izobraziti in informirati. »Seveda vsaka stiska otroka še ne pomeni nujno zlorabe, vendar pa je lahko klic na pomoč in temu je treba slediti,« je poudarila Hrženjak.
Na združenju se namreč pogosto srečujejo tudi s primeri, ko starši otrokom ne verjamejo, da so bili žrtve zlorabe. »Na žalost tovrstnih primerov ni malo. Velikokrat se zgodi, da otroci na nek način sporočajo stisko, vendar se le ta zanika,« je ob tem opisala Hrženjak.
Na pomen ozaveščanja in informiranja vseh, ki delajo z otroki in mladimi, opozarja tudi predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin. Ozaveščanje namreč zagotovo pripomore k hitrejši zaznavi težav pri otrocih, ki se lahko izkažejo kot posledica spolne zlorabe, poudarja.
V obeh organizacijah otrokom pomagajo za to posebej usposobljene strokovne delavke.
Policija zabeleži več kot 100 primerov zlorab letno
Nedavni primer spolne zlorabe mladoletne deklice na območju severovzhodne Slovenije pa ni edini. Kot so za STA navedli na policiji, je ta predlani obravnavala 119 spolnih napadov na osebo, mlajšo od 15 let, v letu 2020 pa sto tovrstnih kaznivih dejanj. V letu 2019 so policisti zabeležili 145 primerov, v letu 2018 pa 96 takih primerov.
Iz statističnega pregleda dela policije za prvo polletje 2022, ki je objavljeno na spletni strani policije, pa izhaja, da je v prvih šestih mesecih lanskega leta policija obravnavala 72 kaznivih dejanj spolnih napadov zoper osebo, mlajšo od 15 let.
Evropske študije kažejo, da je eden izmed petih otrok v času otroštva žrtev spolnega nasilja. V to številko so zajete različne oblike spolnega nasilja: spolna zloraba v družini, spolni napadi vrstnikov, otroška pornografija in prostitucija, nagovarjanja preko spleta, spolno nadlegovanje in korupcija.
Spolne zlorabe pogosto znotraj družine
Na policiji ugotavljajo, da se spolne zlorabe otrok pogosto zgodijo znotraj družine, bodisi ožje, širše ali razširjene družine oz. so storilci osebe, ki jih otroci načeloma poznajo. Časnik Dnevnik je denimo danes poročal tudi o policijski ovadbi trenerja jahanja v enem od ljubljanskih konjeniških klubov zaradi spolnih zlorab mladoletnic.
»Zato je potrebno, da že zgodaj učimo in ozaveščamo otroke o dovoljenih in nedovoljenih dotikih, predvsem pa je pomembno, da ko otrok enkrat spregovori o zlorabi, da mu verjamemo in mu v nadaljevanju seveda pomagamo. Otroci namreč spadajo med ranljive skupine, ki jih moramo obravnavati še posebej skrbno in obzirno ter vseskozi delovati v njihovo največjo korist,« so danes za STA sporočili iz generalne policijske uprave.
Kadar se otrok-žrtev znajde v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da ga zasliši strokovnjak z znanjem izvajanja forenzičnega intervjuja in da otrok ob tem dobi podporo, tako v obliki krizne podpore kot tudi nadaljnje psihosocialne pomoči ali terapevtske obravnave, pa so ob tem izpostavili v Hiši za otroke, kjer je to njihova glavna naloga.
»Zavedamo se, da z vzpostavitvijo Hiše za otroke in nudenjem usposabljanja različnim strokovnjakom krepimo zavedanje splošne in strokovne javnosti po resni obravnavi otrok, ki so žrtve spolnega nasilja. Ob tem posledično opažen trend naraščanja prijav spolnega nasilja nad otroki lahko nakazuje večjo ozaveščenost strokovnjakov in ni nujno povezana s porastom tovrstnih kaznivih dejanj. Problematika spolnih zlorab otrok je v družbi prisotna že od nekdaj in ravno z opozarjanjem nanjo pripomoremo k pravilnemu odzivanju in primerni zaščiti otrok,« je za STA navedla direktorica Hiše za otroke Simona Mikec.
