Navzoči na okrogli mizi so spregovorili predvsem o možnostih socialnega podjetništva v Sloveniji, kjer bo z novim letom v veljavo stopil nov, striktnejši zakon o socialnem podjetništu.
V prostorih zveze Romov se je včeraj odvijala okrogla miza Socialnega podjetništva, kjer so predstavniki raličnih organizacij spregovorili o možnostih delovanja socialnih podjetij, novemu zakonu o socialnem podjetništvu ter primerih dobre prakse v Sloveniji.
Z novim letom v veljavi nov zakon
Socialno podjetništvo je pri nas po besedah Tadeja Slapnika, poslanca Državnega zbora, še vedno dokaj neznan način poslovanja in zaposlovanja, vendar se obeta nov zakon, ki bo stopil v veljavo z novim letom. “Posebnost zakona je, da je nastal tako s pomočjo poslancev kot strokovnjakov, je pa eden redkih zakonov v tem mandatu, ki je nastal z absolutno večino prisotnih poslancev,” je uvodoma pojasnil Slapnik. Državni poslanec meni, da se novim zakonom omogoča lažja dostopnost do socialnega podjetništva, z vsebinsko bogatejšo opredelitvijo subjektov, ciljnih skupin in namena pa se postavljajo novi temelji v pri nas dokaj neznani branži.
Striktneje proti zlorabam
Področje socialne ekonomije predstavlja kar deset odstotkov zaposlenih v starih članicah Evropske unije, kjer se na tem področju ustvarja tudi visok odstotek BDP-ja, medtem, ko je v Sloveniji v socialnem podjetništvu vpetih 0,7 odstotka zaposlenih. Slapnik je v nadaljevanju razjasnil in opredelil pravne oblike, s katerimi se lahko pravne osebe registrirajo kot socialna podjetja, kot dolgoročni cilj pa je zaposlitev 50 do 80 tisoč ljudi. “Socialna podjeta morajo delovati po načelih močne vključenosti zaposleni iz določenih ciljnih skupin, kjer morajo podjetja po novem zakonu 50 odstotkov prihodkov investirati nazaj v podjetje, s čimer se širi krog poslovanja,” je pojasnil Slapnik, ki meni, da so z novim zakonom postavljena striktnejša merila glede poslovanja, transparentnosti ter opredelitev delovanja v namen, da se socialno podjetništvo ne bi zlorabljalo v pridobitne namene.
Socialno podjetništvo je alternativa klasičnemu
Katarina Hölzl iz Rent a Socal manager je pojasnila, da pri socialnem podjetništvu ne sme biti namen pridobitvena dejavnost, ampak pomoč ljudem iz določenih družbenih ciljnih skupin. “Socialni maneger nima fokusa na denar, ampak na človeka. V klasičnem sistemu si človek s pridobivanjem denarja vedno želi še več denarja, tukaj pa imamo ljudi, ki delajo za ljudi,” meni Hölzleva, ki je navzočim pojasnila glede pričetka socialnega podjetništva z vizijo Mohameda Yunusa, ki je postal pionir na omenjenem področju.
Primer dobre prakse v gostinstvu
Stevan Stavrevič, Mitja Kranjčan in Urška Zgojnik so predstavili zanimive primere socialnega podjetništva, kot je Gostilna dela. Društvo za razvoj socialnih programov s pomočjo prostovoljcev in zaposlovanja težje zaposljivih mladih s težavami v razvoju vzpostavilo uspešno gostinsko ponudbo v središču Ljubljane, društvo pa v okviru delovanja usposablja mlade na področju gostinstva. “Začetek je bil težji, saj so mladi skeptični glede novih stvari, vendar smo nekako uspeli doseči preboj,” je v zanimivi razlagi povedal Stavrevič, ki pravi, da je socialno podjetništvo usmerjeno predvsem k zaposlovanju in investiranju dohodkov nazaj v podjetje.
