Aprila smo v Pomurju beležili najvišjo stopnjo brezposelnosti. Brez službe so mladi, srednja starostna skupina, starejši. Obup je vedno globlji, pravi Jože Magdič.
V Sloveniji je bilo konec aprila registriranih 121.332 brezposelnih, največjo brezposelnost beležimo ravno v Pomurju. Ker so ljudje v vedno večji stiski, iščejo pomoč. Tudi zdravniško. O vse večjem obupu ljudi smo se pogovarjali z dr. Jožefom Magdičem, priznanim prekmurskim nevropsihiatrom, ki je izšel iz jungovske šole in deluje v svoji ordinaciji v Rakičanu, poleg tega pa o jungovski psihoanalizi veliko predava tudi v tujini.
Pri psihiatru vedno več ljudi
Jože Magdič opozarja, da so se ljudje že v preteklosti odločali za pomoč psihologa ali psihiatra, a ne v tolikšni meri. Poleg večjega števila je bistvena razlika tudi motiv za posameznikov prihod. Magdič dodaja, da so bili takrat razlogi »lažji«, bolj površinski. »Pred leti so prihajali zaradi osebnih, družinskih problemov; težave na delovnem mestu so bile pretežno zaradi komunikativnih težav, torej nesporazumov na delovne sredine, ki so bili emocionalne ne pa miselne, vsebinske narave. Visok procent jih je hotelo imeti bolniški stalež, katerega so z lahkoto dobili, pa ne le za en mesec, ampak bistveno dlje. Rekel bi, da so se številni »žogali« z delovnim mestom.«
Besede, tablete ne zadoščajo več
Glede na naravo težav, s katerimi so se ljudje pred leti obračali na psihiatrovo pomoč, je ta lažje pomagal, saj je bilo delo povezano le s psiho in bolj »čisto«, še dodaja Magdič. »Sedaj prihajajo ne zaradi »imeti«, ampak zaradi »biti«. Sprašujem se, če so prišli na pravo mesto. Kot psihiater ne vem, kdo sem za njih. Besede, tablete ne zadoščajo. Najrajši bi bil bankir. Psihiatri jim delimo le lupino, problematika vsebine je tako težka, da se ne more rešiti v psihiatrovi ordinaciji. Pada volja do življenja, vendar psihiater ne more biti nekdo, ki bistveno pripomore k ponovnemu veselju. Številni nimajo več kaj izgubiti. Biti zemljan jim postaja nesmiselno breme.«
Najbolj na udaru srednja generacija
Glede na statistike, se je aprila predvsem povečal delež brezposelnih z univerzitetno izobrazbo. Naš sogovornik ob ciljni skupini mladih brezposlenih meni, da gre za »pokrito« stisko, saj jim starši nudijo materialno pomoč od hrane do avtomobila. "Najbolj trpi srednja generacija, saj ima spomin na »tiste dobre stare čase«, ki jih bo težko ponovno doživeti. Sedaj se tudi z raznimi poskusi prekvalifikacij ne znajdejo. Doživljajo se kot starke, starci, sicer še v najlepših letih. Če že govorimo o prikriti revščini v lepih hišah, moramo tudi govoriti o revščini mladih, ki jo kamuflirajo njihovi starši."
Magdič svetuje čakajočim v AHA Muri
Srednja generacija so med drugim tudi zaposleni v podjetju AHA Mura, kjer 300 zaposlenih že nekaj dni čaka na seznam »odpisanih«, ki bodo pristali na Zavodu za zaposlovanje. V podjetju vlada negotovo vzdušje, pojavlja se dvom in strah pred odpovedjo. Pri tem trpi delo in psihično stanje zaposlenih. »Ta psihološki pritisk bi primerjal s tem, kako se počutim, ko grem domov, pa nisem dobrodošel. To je doživljanje žalosti, nemoči, samoobsojanja in agresije hkrati. Zaposlenim svetujem, da ohranijo prisebnost. Slabitev ali izguba psihične stabilnosti prinaša izgubo orientacije in oži iskanje preživitvenih sposobnosti. Zlo ne prihaja samo, ampak kot apokaliptični jezdeci.«
Naš sogovornik, psihiater z dolgoletnimi izkušnjami, še dodaja, da obstaja upanje, saj je gospodarsko stisko mogoče preživeti z dvignjeno glavo in sočutno solidarnostjo za soljudi.