Notranje ministrstvo je v dveh nadzorih opozorilo na sistematično kršenje predpisov s strani mobilnih kriminalističnih oddelkov. Med kršitve spadajo nezakonito sledenje, neupravičeno vklepanje in potvarjanje dokumentacije.
Ministrstvo za notranje zadeve je v dveh nadzorih, ki jih je izvedlo v letih 2017 in 2018, opozorilo na hude nepravilnosti pri delu mobilnih kriminalističnih oddelkov – torej kriminalistov, ki v civilu patruljirajo v slovenskim mestih, poroča podcrto.si.
"Med ugotovljene nepravilnosti v primerih, v katere so bili vpleteni mobilni kriminalistični oddelki, segajo od neupravičenega vklepanja oseb, ki niso osumljenci kaznivih dejanj, in neupravičenih odvzemov prostosti posameznikom do nezakonitih pozivov k izročitvi droge, ki lahko zaradi vprašljive zakonitosti tako zbranih dokazov ogrozijo dokazni postopek na sodišču, pomanjkljive dokumentacije pri izvedbi hišnih preiskav, kar lahko prav tako ogrozi sodni postopek, samovoljnega sledenja nedolžnim osebam in pisanja neresničnih izjav v policijsko dokumentacijo," piše podcrto.si.
V 27 primerih od 33 ugotovili nepravilnosti
Ugotovitve prvega nadzora iz leta 2017 so po pisanju omenjenega portala zelo obremenjujoče. Na ministrstvu so namreč v tem nadzoru pregledali 33 naključno izbranih primerov, v katerih so kriminalisti intenzivno posegali v človekove pravice posameznikov. Nadzorniki so v nepravilnosti pri delu kriminalistov ugotovili v kar 27 primerih, med njimi so tudi primeri iz Prekmurja.
Maja 2017 so kriminalisti na območju Murske Sobote identificirali osumljenca trgovine z drogo. Ta je na poziv kriminalistov na policijski postaji izročil deset zavitkov, v katerih se je domnevno nahajala marihuana. Po tem, ko so mu zasegli drogo, so ga kriminalisti za dve uri brez razloga zaprli. Ti naj bi v svoj zagovor povedali, da so osumljenca zaprli zaradi suma, da bo uničil dokaze. Toda njihov zagovor na majave temelje postavi dejstvo, da v času priprtja osumljenca policisti niso zbrali nikakršnih dodatnih dokazov. Zaradi tega ni bilo nikakršnih razlogov za pripor osumljenca, posledično je bil pripor nezakonit.
Kršenju pri zasegu drog
Kot še poroča podcrto.si, je bila kršena tudi zakonodaja za zaseg prepovedanih drog. V kar osmih primerih so po ugotovitvah ministrstva drogo zasegli na zakonsko sporen način. Kasneje lahko takšne stvari vplivajo na veljavnost dokazov v sodnem procesu.
Kriminalisti so na območju Murske Sobote maja 2017 ustavili osebo T. H., ki je pred tem obiskala osumljenca trgovine z drogo. Ko je T. H. odprla steklo vhodnih vrat vozila, naj bi kriminalisti zaznali močan vonj po konoplji. Ko so kriminalisti s tem seznanili T. H., naj bi po uradnem zaznamku sodeč slednja brez besed segla v svojo torbo in policistom izročila "joint".
Takoj za tem naj bi jim izročila še v papir zavito marihuano. Kriminalisti so ji nato povedali, da ji bodo pregledali avtomobil in da lahko sama izroči nedovoljene predmete. Na ta poziv jim je T. H. izročila še štiri vrečke s konopljo, kovinski drobilec, digitalno tehtnico in dva mobilna telefona. Na podlagi zaseženih predmetov so T. H. nato ovadili tožilstvu zaradi suma trgovine z drogo.
Kot so ugotovili nadzorniki notranjega ministrstva, je zapis policistov o zasegu droge nenavaden. Težko je namreč verjeti, da bi T. H. kriminalistom že na začetku kar sama izročila joint in konopljo. "Takšno ravnanje osumljenke bi bilo najmanj nenavadno, zato se zastavlja vprašanje, ali so vse navedbe v uradnem zaznamku korektno zapisane". Dodaten dvom v resnicoljubnost kriminalistov "vzbuja dejstvo, da je v kazenski ovadbi […] postopek kriminalistov drugače opisan". V ovadbi namreč sploh ni zapisano, da jim je osumljenka sama najprej izročila joint in v papir zavito marihuano.
Policijski dokumenti so se razlikovali
Pred tremi leti so kriminalisti na območju Murske Sobote aretirali osebo P.B., saj so imeli informacije o tem, da naj bi omenjena oseba preprodajala drogo.
A ker so to storili le na podlagi tako imenovanih operativnih informacij, se pravi preko nepreverjenih izpovedb virov, aretacija P. B. ni bila zakonita. Zanjo bi namreč potrebovali utemeljene razloge za sum, da P. B. preprodaja drogo, na primer, če bi drogo prodal kriminalistu pod krinko ali če bi bili kriminalisti priča preprodaji droge.
Nadzorniki ministrstva so obenem ugotovili, da se v omenjenem primeru različni policijski dokumenti med seboj v več točkah bistveno razlikujejo. P. B. so po dokumentih sodeč kriminalisti zasegli okoli dvajset gramov heroina in gram kokaina. A okoliščine zasega te droge iz dokumentacije niso razvidne. V dokumentaciji so kriminalisti navedli le, da jim je P. B. na policijski postaji kar sam od sebe izročil prepovedno drogo. Če so kriminalisti P. B. pred tem pozvali, da naj jim izroči drogo, je bil ta poziv nezakonit, saj bi za tak poziv po zakonu morali imeti sodno odredbo. "Kakršno koli morebitno utemeljevanje, da je oseba prostovoljno (brez poziva) izročila prepovedano drogo, pa glede na okoliščine zadeve tudi v tem primeru ne vzdrži resne presoje," so še zapisali nadzorniki notranjega ministrstva.
Pri omenjenem portalu so se s prošnjo za komentar obeh nadzorov obrnili tudi na policijo, kjer so jim sporočili, da je policija na podlagi teh nadzorov nemudoma pristopila k ukrepom, da se zagotovi dvig strokovnosti in učinkovitosti dela mobilnih kriminalističnih oddelkov v Sloveniji. Ob tem na policiji obljubljajo še več usposabljanja kriminalistov in več notranjih policijskih nadzorov nad njihovim delom.
