Vaskrsićev je vsako leto v Pomurju kar 21, čeprav se večina primerov reši s poplačilom.
Primer družine Vaskrsić, ki je bila zaradi dolga v višini 124 evrov po odločitvi sodišča deložirana iz hiše, ni edini takšen primer v Sloveniji. Samo izvršilni oddelek murskosoboškega okrajnega sodišča je lani obravnaval 394 nepremičninskih izvršb, ki so ostale nerešene iz preteklih let, v kar v 21-ih primerih je bila izvršba predlagana za dolg, manjši od tisoč evrov. Samo v lanskem letu so v reševanje prejeli kar 241 novih primerov izršbe na nepremičnine.
Do prodaje večinoma ne pride
Nepremičninski postopki kljub očitkom o nesorazmernosti dolga ostajajo instrumenti za poplačilo upnikov in sicer v zadnjem letu v kar 21 primerih. “V teh zadevah v veliki večini ni prišlo do prodaje nepremičnine, ampak so se zadeve v večini primerov zaključile zumikom predloga za izvršbo,” je za Sobotainfo povedala vodja izvršilnega oddelka, okrajna sodnica Sonja Horvat Kustec in opozorila, da je bil le v eni zadevi je upnik poplačan iz kupnine iz prodaje nepremičnine, pa še v tem primeru je bila zadeva pristopljena zadevi, v kateri je izterjevani dolg znašal 14 tisoč evrov.
Cenilci z obrazložitvijo cenitve
Sodišče cene nepremimčnin določa s pomočjo sodnih cenilcev. Slednji strankam vedno podajo obrazložitve, ki v mnogih primerih niso po želji dolžnikov. Sodišče jih nato vroči strankam, ki imajo možnost podati pripombe ali predlagati novega cenilca. “S tem imajo možnost, da aktivno sodelujejo pri ugotavljanju tržne vrednosti nepremičnin, ki se prodajajo,” postopek pojasnijo na murskosoboškem okrajnem sodišču.
Dolžniku na voljo predlog odloga izvršbe
Izvršbo na nepremičnine za poplačilo upnikov temeljijo na zakonu o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki ne kategorizira dolžnikov glede na višino izterjave. Dolžniku v tovrstnih primerih ostaja delna zavora – predlog odloga za izvršbo, v katerem mora predlagatelj izkazovati, da mu izvršba povzroča nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. “V zvezi s pravicami dolžnikov v ZIZ bi opozorila na možnost, in sicer lahko dolžnik v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi, predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali opravi izvršbo na drugi nepremičnini,” še dodaja Sonja Horvat Kustec.
