Prvi včerajšnji stik prebivalstva in energetike v Radencih je prinesel konkretne pobude, slišati je bilo tudi nekaj očitkov na račun naročnika raziskav.
Na prvem regionalnem posvetu o pobudi za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za hidroelektrarno (HE) Hrastje Mota na reki Muri, so se srečali tako investitor, Dravske elektrarne Maribor, kot pristojni z več direktoratov in splošna javnost.
Pobuda še ne pomeni, da elektratne bodo, so večkrat zatrjevali predstavniki investitorja in države, kljub temu pa so predstavili podatke, ki tovrsten poseg v delih celo opravičujejo. Tako ena izmed raziskav pravi, da ima izgradnja hidrelektrarne pozitivne efekte na okolje, kot je preprečevanje poglabljanja struge, reguliranje nivoja podzemne vode, ohranjanja in revitalizacija obrečnih habitatov ter izboljšanje poplavne varnosti.
Ideja je zrela za realizacijo
Tjaša Gregorič iz direktorata za prostor je uvodoma pojasnila, da je projekt v fazi pobude, ki pa se predvidoma v dveh do treh letih zaljuči s sklepom o pripravi prostorskega načrta, ki ga pripravi država. V tem času bo več predstavitev projekta, izvedena bo tudi javna razgrnitev. Predstavnik direktorata za energijo, ki je pobudnik začetka umeščanja HE v prostor, je polni dvorani prisotnih v hotelu Radin razložil, da zaključka postopka sicer ne želijo prejudicirati, kljub temu pa menijo, da je pobuda smiselna in zrela. "Očitke, da vas s čemer koli 'posiljujemo' zato ne bomo sprejemali," je še dodal Cveto Kosec k mnenju, da se zavzemajo za večnamensko izrabo Mure, a ne v njeno škodo.
Smiselna umestitev ene ali dveh hidroelektrarn na Muro
Viljem Pozeb, direktor Dravskih elektrarn Maribor, ki je koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije od Sladkega Vrha do Veržeja s strani države prejela že leta 2005, meni, da se glede na opravljene študije energetska izraba Mure lahko začne. Izvedli so namreč 12 študij različnih področij. Javnost je pozval k dialogu, do 18. junija lahko namreč vse predloge, pripombe, mnenja pošljete na elektronski naslov [email protected].
Elektrarna med mostom in državno mejo
Matjaž Gerl iz E-zavoda je podrobneje predstavil študijo trajnostnega razvoja vplivnega območja v povezavi s hidroenergetsko izrabo reke Mure (2006-2010). Iz te izhaja, da je najbolj optimalna vpeljava elektrarne s pretočnim režimom, torej brez nihanja gladine. Elektrarn pa bi postavili med avtocestnim mostom in državno mejo.
Gradili se bodo obrambni nasipi, tudi kanalizacija
Investitor poleg izgradnje elektrarne načrtuje tudi vpeljavo dostopne ceste do jezovne zgradba, uredili bodo protipoplavni bazen z nasipi in poglobili spodnjo strugo Mure. Na Petanjcih bodo zgrajeni "protipoplavni zaščitni ukrepi", kar pomeni nadvišanje visokovodnega nasipa, ureditev drenažnih kanalov, za zaščito tamkajšnjih prebivalcev pred dvigom podzemne vode pa bodo uvedli tudi tesnitve, drenaže s črpališčem in uredili kanalizacijo.
Kaj pa okolje?
Predstavljeni so bili tudi izsledki analize živega sveta med Šentiljem in Veržejem, ki so jo v sodelovanju izvedle Univerza v Mariboru, Center za kartografijo favne in flore, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic ter Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. Ti so sklenili, da je umestitev HE v prostor možna le, če se ohranjani visoka biotska raznovrstnost in naravno ravnovesje, če se odpravijo posledice obstoječega obremenjevanja okolja ter ob zagotavljanju ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatov. "Gradnja bi bila mogoča pod pogojem, da se znotraj območja Natura 2000 na nefunkcionalnih zemljiščih ustvari nadomestne habitate, ki bi kompenzirali izgubo populacij varovanih vrst in habitatnih tipov, ki bi bile uničene zaradi gradnje in obratovanja HE," je povedala Alenka Kovačič iz Vodnogospodarskega biroja Maribor in izpostavila, da brez izravnalnih ukrepov umestitev HE ni sprejemljiva, prav tako nedopustne so verižne postavitve hidroelektrarn.
Župani načeloma ZA
Župan občine Radenci, Janez Rihtarič, idejno zasnovo podpira, saj meni, da bomo s tem pridobili na področju ekologije, kemtijstva, turizma: "Gledati moramo, da bodo ljudje, ki živijo ob Muri, imeli nekaj od tega. Sem za to, da ščitimo kmetijsko zemljo in s HE se bo nivo podzemne vode dvignil." Izgradnjo elektrarne podpira tudi župan Murske Sobote, Anton Štihec, vendar, kot pravi, ne za vsako ceno. Župan občine Tišina, Franc Horvat, pa je izpostavil, da bo največ vpliva prav na njihove občane.
Slišal se je tudi glas nasprotnikov
Nekoliko manj naklonjeni izgradnji hidroelektrarn pa so bili nekateri prebivalci okoliških krajev in ekologi. Boštjan Šafarič iz Petanjec je tako med drugim očital pristranskost opravljenih raziskav, ki jih je financiral investotor. Medtem ko se je nekaj ostalih govorcev zavzelo za kompromisne rešitve, Šafarič vztraja pri tem, da do gradnje spoh ne pride. Kompromisov o takšnih temah po njegovem mnenju ni mogoče sklepati.
