Na Goričkem so zadnje čase v bližini hiš opazili nekaj, kar so opisali kot »lisico na dolgih nogah«.
Doslej naj bi šakale videli le na Goričkem
V tem primeru naj bi šlo za šakale, Kristjan Malačič, naravovarstveni nadzornik iz Krajinskega parka Goričko, pa dodaja, da je tudi sam že slišal več podobnih izjav ljudi. Po poročanju portala Pomurje.si je pred tremi leti naredil preprosto raziskavo, ali govorice, da naj bi šlo za šakale, držijo. V nekaj dneh je s prijatelji preiskal vzhodni del Goričkega in dejansko naletel na dva. Da bi lahko to bili šakali, je potrdil tudi poznavalec in raziskovalec šakalov dr. Miha Krofel z ljubljanske Biotehniške fakultete. Koliko je šakalov na Goričkem, še ni znano, so pa gostote podobno kot drugod po Sloveniji nizke, če jih recimo primerjamo z gostotami ponekod na Balkanu, pravi Krofel. To je predvsem posledica manjše dostopnosti človeških virov hrane, kot so recimo klavniški odpadki.
Če je sam, ga težko prepoznamo
Šakali so se v Sloveniji prvič pojavili pozimi 1952/53. Že tisočletja so živeli predvsem ob obalah Jadranskega in Črnega morja (Hrvaška, Grčija, Bolgarija), morda tudi ponekod po Panonski nižini na Madžarskem. V 20. stoletju se je potem šakal po naravni poti, torej ne gre za tujerodno vrsto, začel širiti po Evropi in do danes poselil velik del Balkana in Srednje Evrope. Doslej so jih v Pomurju opazili le na Goričkem, vendar nekateri naravovarstveniki menijo, da bi lahko bili na območju celega Pomurja, predvsem ob Muri.
Habitati ob večjih rekah so zagotovo primerni za šakala, predvsem takrat, če so v bližini vasi z obilico organskih odpadkov. Tudi v Prekmurju že več let opažajo prisotnost teritorialnih družin. Torej ne gre le za klateške osebke, ampak za stalno naseljene skupine. Dejstvo pa je, da šakale v naravi težko prepoznamo, še posebej, če se pojavlja sam.
Lahko napadejo človeka?
Šakali se v naravnih razmerah prehranjujejo predvsem z lovom na glodavce, iskanjem mrhovine in rastlinskih plodov. Včasih najdejo tudi večji plen, vendar so raziskave pokazale, da tudi na območjih, kjer so šakali prisotni v velikih gostotah, nimajo zaznavnega negativnega vpliva na srnjad ali druge vrste divjadi. Sicer pa šakali živijo v družinskih skupinah, ki jih tvorita dominanten par in njuni mladiči. Kot pravi Krofel, še niso obravnavali primeri, da bi šakal napadel človeka.
Pozitivni za naravo in človeka
Šakali lahko povzročajo tudi škodo zaradi plenjenja domačih živali (na primer perutnine in ovc), vendar ponavadi ta ni velika. Pomembno je poudariti, da imajo pozitivne posledice za naravo in človeka. Skrbijo namreč za to, da se v naravi zmanjša količina razpadajočih trupel in mrhovine, s čimer recimo preprečujejo širjenje bolezni. Marsikje po Balkanu hkrati čistijo okolico vasi, saj odstranjujejo klavniške odpadke in druge organske smeti. Kot je pojasnil Malačič, je v Pomurju plenilcev premalo, zato je pojav šakala na tem območju en košček v mozaiku, ki bo pripomogel k temu, da se spet vzpostavi naravno ravnovesje.
