Mladinski svet Slovenije skupaj z mladinskimi sveti lokalnih skupnosti na temo znižanja starostne meje za volilno pravico izvaja projekt z naslovom Že pri 16ih.

V okviru projekta, v katerem pripravljajo stališča, prednosti in slabosti omenjenega predloga, se udejstvuje tudi mladinski svet Gornja Radgona, zastopa ga predsednik Mladinskega sveta Simon Vrbanič, ki poudarja odlično sodelovanje z občinskimi predstavniki. Na okrogli mizi, ki je včeraj potekala v Radgoni, so tako gostili župana občine Antona Kampuša, svetovalko za zdravstvo, socialo in mladino Janjo Osojnik, Miha Mohorka podpredsednika za participacijo MSS ter vodjo radgonskega MC Borisa Farteka. Omenjeni so se, do navedenega predloga, večinoma opredeljevali s pro argumenti. Na podlagi zbranih mnenj pa bo, predvidoma do konca leta, Mladinski svet sprejel svoje stališče.

16 letnike politika v večini ne zanima, želijo pa več glasu na določenih področjih

Na dogodku je potekala tudi delavnica mladih, na kateri so ugotovili, da 16 letnike politika večinoma ne zanima, se pa najdejo določena področja, kot je štipendijska politika, zakoni povezani z zadrževanjem na javnih površinah, pri katerih bi le-ti radi imeli večjo vlogo odločanja. Vsi udeleženci so prav tako rešili anketo, ki jo je mogoče izpolniti na naslednjem linku: http://www.mss.si/sl/novice/863/1/sodeluj-v-anketi-projekta-%C2%BB16-%E2%80%93-starost-za-vkljucevanje%C2%AB

Manko angažiranosti mladih v političnih strukturah tudi zaradi pomanjkanja domovinske vzgoje v šolskih programih

Gostje na okrogli mizi so poudarili predvsem pomen participacije mladih na področju športnih, kulturnih ali mladinskih društev. Po besedah župana v Radgoni domuje kar 100 tovrstnih organizacij, pri katerih opaža zavzetost in odgovorno delo. Hkrati pa so na lokalni ravni izpostavili problem slabše politične participacije, saj se mladi, skozi demokratične procese in politične teme, v večini ne želijo izpostavljati. Prav tako so ugotovili, da v Sloveniji obstaja mnogo društev, v katerih pa je zelo malo predstavnikov mladih v lokalnih in nacionalnih političnih strukturah. Osojnikova kot vzrok temu navaja pomanjkanje domovinske vzgoje v šolskih programih, ki naj bi služila kot pogoj za razumevanje demokratičnega delovanja in boljšega vključevanja v družbeni dialog.

Pomen participacije in vključevanja v družbo za mlade osrednjega pomena

Kot pravijo na MSS je mlade potrebno vključevati v demokratične procese, v okviru tega bi, po priporočilu Sveta Evrope, znižanje starostne meje za volilno pravico na 16 let lahko bil eden izmed pravilnih ukrepov. »Pomembno je, da se mladi začnejo zavedati pomena participacije, vključevanja v družbo ter tudi sodelovanja v procesih odločanja,« navajajo člani, saj menijo, da je sodelovanje mladih v procesih sprejemanja javnih odločitev neprecenljiv potencial za prenos stališč mladih na aktualne teme.

 

Izkušnje in dobre prakse iz Avstrije prispevajo k projektu

»Avstrijski mladinski svet je bil eden izmed glavnih pobudnikov znižanja starostne meje za udeležbo na volitvah, zato je več kot primeren partner v projektu,« pravijo akterji, sodelujejo pa tudi z manjšo avstrijsko organizacijo Sapere Aude, ki se ukvarja prav s tematikami povezanimi s participacijo mladih. Izkušnje in dobre prakse iz Avstrije, kjer so že leta 2007 uvedli znižanje starostne meje za volilno pravico na 16 let, pa so po njihovem mnenju pomembne prav iz tega vidika.

 

S spleta

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
stojan

Ko kaže, da se bodo vsi naveličali hoditi na volitve je potrebno najti nove volilce. Mlade se bo za nekaj let dalo naplahtati. Potem pa bo treba volilno pravico spustiti še za kako leto. In tako vsake nekaj časa dokler ne pridemo do vrtca.

picek

udarec v prazno! kvečjemu jo je treba zvišati!!

Starejše novice